Tagged: Aktivizem

Dan brez nakupov bo – pridruži se!

Vabimo vse, ki bi radi sooblikovali obeleženje dneva brez nakupov (23. november 2018), da se nam pridružijo v FB skupini Dan brez nakupov.

Na prvem strateškem srečanju smo oblikovali začetne smernice. Če vas zanima več in bi se nam pridružili, nam pišite ali pa se pridružite skupini, kjer bomo razmišljali o kampanji. V kolikor kanala FB ne uporabljate pa nam pišite na ziva@focus.si. Vabimo vse, ki se vam zdi smiselno na ta način opozoriti na brezglavo in prekomerno potrošništvo, da se nam pridružite in podelite svoje ideje, misli, predloge…

Letos bomo dan brez nakupov obeležili 23. novembra. To je med drugim odgovor na znižanja in zapravljanje na črni petek, s katerim se že začne tudi najbolj potrošniški mesec v letu.

Lani smo v Poligonu organizirali razpravo z zanimivimi sogovorniki, ki so se strinjali, da je ta dan pomemben v sklopu opozarjanja na škodljive posledice potrošništva, kot ga poznamo danes. Kdo vse je sodeloval in kaj so gostje povedali, lahko pogledate tukaj.

Pri načrtovanju aktivnosti si želimo sodelovanja in idej čim širšega kroga ljudi. Med drugim bi radi nadaljevali z idejo iz lanskega leta, ko nismo zgolj pozivali k temu, da je v prvi vrsti treba trošiti manj, temveč smo tudi predstavljali iniciative, ki ne vključujejo trošenja. Na ta dan so se zvrstili različni dogodki, kot so izmenjevalnice, odprta je bila knjižnica reči, popravljalnica in še kaj.

Tematsko številko glasila Etični potrošnik si lahko preberete tukaj. Vabimo vas, da nas spremljate tudi na FB.

Video zapis ulične akcije, pa si lahko pogledate tukaj.
Kartica 100% popust
Kartica “Volk in ovčke”

Obenem bi se radi ob tej priložnosti ponovno zahvalili vsem bivšim, sedanjim in prihodnjim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so in bodo soustvarjali ta dan.

VSI, KI SI ŽELITE SODELOVATI LETOS STE VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE … saj veste – več glav več ve!!!!!

Vir: http://focus.si/dan-brez-nakupov-bo-pridruzi-se/

Advertisements

Zabojniki za ločeno zbiranje še ne prinesejo Zero Waste

V zadnjih nekaj letih so Ekologi brez meja, kot nacionalna Zero Waste organizacija, uspeli tako strokovni kot laični javnosti predstaviti, kakšne pozitivne premike prinaša Zero Waste nabor strategij, ukrepov in praktičnih orodij za učinkovitejšo rabo naravnih virov. Obenem pa spodbujajo in aktivno sodelujejo pri njihovem uvajanju v prakso. Pri tem jim je v veliko podporo mednarodna organizacija Zero Waste International Alliance, predvsem pa evropska mreža Zero Waste Europe.

Ko je v zadnjih nekaj letih globalno gibanje pričelo strmo naraščati po številu mest, občin, strokovnjakov, podjetnikov in posameznikov, se je seveda pojavilo tudi precej zelenega zavajanja. Zato so v okviru Zero Waste International Alliance jasno določili pogoje in postopek, kdaj se lahko občine, organizacije ali podjetja javno opredelijo in uporabljajo naziv Zero Waste. Postopek ni zapleten ali birokratski, zagotavlja pa primerljivost rezultatov na evropski in tudi globalni ravni.

Postopek se v vseh primerih prične s posnetkom stanja, ki s podatki in kazalniki opredeli izhodiščno točko. Brez začetnega stanja namreč kasnejšega napredka ni moč meriti. V Zero Waste zavezi se nato opredelijo cilji, ki bodo doseženi v določenem časovnem obdobju, ter ukrepi, ki bodo zagotovili doseganje teh ciljev. Vsako leto se napredek spremlja preko poročil.

V postopku vedno obvezno sodeluje nacionalna Zero Waste organizacija, ki potrjuje Zero Waste zavezo in letna poročila. Vsi dokumenti in poročila so javno objavljeni, nacionalna organizacija pa ima tudi možnost, da občini, organizaciji ali podjetju prepove nadaljnjo uporabo naziva Zero Waste, če ne izpolnjuje svojih formalnih obveznosti ali ne napreduje v skladu s svojimi zavezami.

Izjemno razveseljivo je, da Zero Waste tudi v Sloveniji dobiva vedno več podpornikov. Trenutno je v Sloveniji šest občin, ki so sprejele svoje zaveze, tik pred potrditvijo na občinskih svetih pa sta v občinah Slovenske Konjice in Radovljica. Pred meseci so Ekologi brez meja s podporo Ministrstva za okolje in prostor oblikovali smernice in postopke za uvajanje nabora Zero Waste ukrepov na prireditvah, v pripravi pa so podobne smernice za hotele. Po prvih odzivih je zanimanja tudi na tem področju veliko.

Vzporedno s tem pa naziv Zero Waste vedno pogosteje uporabljajo organizacije in podjetja, ki nimajo takšnega dovoljenja, saj še niso pričela postopka ter niso sprejela zaveze ali ustreznih ukrepov in ciljev.

Zgolj postavljanje zabojnikov za ločeno zbiranje na prireditvah ali v hotele – enako pa velja tudi za občine – ni dovolj za doseganje ciljev Zero Waste. Osrednji cilj gibanja je preprečevanje odpadkov, ki se prične s sodelovanjem z dobavitelji in partnerji. Skupaj premislijo o tem, katerim izdelkom in embalaži se lahko izognejo, na kakšne načine zagotoviti ponovno uporabo materialov in kako učinkovito organizirati ne le ločeno zbiranje, pač pa tudi recikliranje in kompostiranje. Izjemno pomemben del celotnega procesa je komuniciranje tako z zaposlenimi v organizaciji ali podjetju, kot s prebivalci in v primeru hotelov in prireditev tudi z obiskovalci. Komuniciranje zajema vsaj vsebino zaveze, razloge zanjo ter cilje, ukrepe in dosežene rezultate.

Niti eden od organizatorjev prireditev, ki so v zadnjem tednu ali dveh v medijih zatrjevali, da so Zero Waste, ne izpolnjuje pogojev za uporabo tega naziva in ocenjujemo, da gre za zeleno zavajanje. Sprejem Zero Waste zaveze teden pred prireditvijo, ki ne vsebuje niti jasnih ciljev in ukrepov, seveda ni dovolj.

Na povabilo Snage Ljubljana so Ekologi brez meja jeseni leta 2014 pripravili smernice, s katerimi bi Ljubljanski maraton lahko stopil na pot do Zero Waste prireditve, a kmalu ugotovili, da organizatorji ne mislijo ravno resno in jih na to tudi večkrat opozorili. Letos se je ponovila podobna zgodba, le da tokrat v njej niso več želeli sodelovati in tega ne nameravajo toliko časa, dokler k oblikovanju zaveze, ukrepov, ciljev in komuniciranja ne bodo pristopili tako, kot to zahtevajo mednarodno dogovorjena pravila. Prireditev do takrat nima pravice uporabe imena Zero Waste.

Ekologi brez meja so odprti za sodelovanje s tistimi občinami, organizacijami in podjetji, ki bodo razumela osrednje cilje Zero Waste gibanja. S številnimi so se že povezali in prepričani so, da bodo skupaj počasi ustvarili uspešne zgodbe. Počasi zato, ker takšne spremembe ne nastanejo od danes do jutri. Zgodbe, ki temeljijo na zelenem zavajanju, pa dolgoročno zagotovo ne morejo biti uspešne.

Več na: http://ebm.si/o/sl/

Volkswagnov maraton in oglaševalska kultura laži

25. oktobra bo v Ljubljani potekala ena največjih rekreativnih prireditev pri nas, jubilejni 20. ljubljanski maraton, ki je letos po glavnem sponzorju prireditve poimenovana »Volkswagen Ljubljanski maraton«. Glede na to, v kakšnih kontekstih te dni beremo o škandalu v tem podjetju, je že odločitev, kaj šele vztrajanje organizatorjev pri glavnem sponzorju te rekreativne prireditve, lahko sporna.

Medijska sporočila o Volkswagnu gredo nekako takole: »Pred kratkim so odkrili, da je nemško avtomobilsko podjetje Volkswagen prodajalo avtomobile na dizelski pogon s programsko opremo, ki je prirejala podatke o izpustih škodljivih snovi. Vgradili so jo v kar 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Na testih so zdaj ugotovili, da je Volkswagnova oprema prikazovala nižje vrednosti vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo avtomobili v resnici. […] Po podatkih družbe Porsche Slovenija je s sporno Volkswagnovo opremo v Sloveniji opremljenih 34.291 vozil. Po posameznih znamkah gre za 22.085 osebnih in gospodarskih vozil Volkswagen, Škoda (6.173), Audi (3.888) ter 2.145 vozil znamke Seat. […] Škandal je že sprožil vrsto dodatnih preiskav po vsem svetu, v ZDA in Švici pa so že prepovedali prodajo modelov, v katere je vgrajena sporna tehnologija. Hrvaška je napovedala, da bo od Volkswagna zahtevala odškodnino, če se bodo navedbe o manipulacijah s programsko opremo za merjenje izpuhov škodljivih snovi izkazale za točne. “Proizvajalec bo moral plačati zaradi svojega pohlepa, onesnaženja okolja in zdravja ljudi,” so pojasnili na ministrstvu za varstvo okolja in narave. Z ministrstva so še sporočili, da bo njihova posebna preiskovalna komisija preverila navedbe o obtožbah proti Volkswagnu, izračunala finančne posledice ekološke prevare in predlagala pravne ukrepe.«

Kot vemo, pri tem Volkswagen verjetno ni bil osamljen. Že leta 2011 je Greenpeace proti Volkswagnu izvajal kampanjo, ki jo je poimenoval »The Dark Side of Volkswagen« (Temna stran Volkswagna). Z njo je želel javnost opozoriti na dvoličnost enega največjih avtomobilskih podjetij na svetu, ki se izdaja za »najbolj zeleno avtomobilsko podjetje«, hkrati pa v EU blokira regulacije na področju učinkovitosti avtomobilov. Teh praks uveljavljanja industrijske moči za svoje interese, ki so v nasprotju z interesi potrošnikov in okolja, vse do danes podjetje ni spremenilo.

Navkljub vsemu temu je jubilejna osrednja slovenska rekreativna prireditev, ki že po definiciji »slavi« svobodo lastnega gibanja in čisto okolje, poimenovana po tem podjetju. To lahko sicer do neke mere razumemo, če poznamo sodoben kontekst tovrstnih prireditev. Maratoni in podobne množične rekreativne prireditve so postali nekakšen »trendovski trgovski center« na prostem, kjer je v ospredju predvsem slavljenje potrošništva. Čeprav si tudi tovrstna »potrošniška blaznost« nedvomno zasluži resen premislek, pa je v aktualnem primeru še bolj smiselno kritiko usmeriti proti glavnemu sponzorju rekreativne prireditve.

V Sloveniji imamo močno avtomobilsko kulturo in tudi močno povezavo z (nemško) avtomobilsko industrijo, zato je dejstvo, da pri nas glede te »afere« v glavnem vlada molk, nekoliko lažje razumeti. Ravno omenjena prireditev je tako idealna priložnost, da ta molk »razbijemo« in podjetju Volkswagen povemo, kaj si mislimo o njihovem početju.

Vse udeležence maratona, gledalce in mimoidoče zato pozivamo, da na ali ob omenjeni prireditvi proti podjetju Volkswagen in njegovim dejanjem, ki so v škodo potrošnikom in okolju, izrazijo vsaj kak simboličen protest! V ta namen smo pripravili nekaj gradiva, ki ga lahko uporabite, lahko pa ste seveda kreativni tudi sami in na laži in zavajanja, ki jih v javnem prostoru ne smemo in ne moremo dovoliti, opozorite na kak sebi lasten način. Ustrezno bi se morali odzvati tudi množični in drugi mediji. Če morda lahko razumemo organizatorje, da se niso pravočasno odločili za umik svojega sponzorja, pa verjetno ne bo mogoče razumeti indiference vsaj tistih v množici ljudi, ki razumejo logike potrošništva in imajo ob njih vsaj takrat, ko gre za sporne oglaševalce, moralne pomisleke.

Dovolj je bilo prevar! Volkswagen, nič več zavajanj!

Prirejeni Greenpeacov strip:

VW1_text VW2_textVW3_text VW4_textVW5_text

Nekaj predlogov, ki jih lahko uporabite za protest:

WV_test4_mala WV_test3_mala VW_0 emisij_mala VW_test1_mala

Napotila:
Ti, ti, Volkswagen (Infodrom)
http://4d.rtvslo.si/arhiv/infodrom-prispevki/174365230
Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
http://www.motorevija.si/si/356/1576/Zavajanje_z_uradnimi_podatki_o_porabi_goriva.aspx
The Dark Side of Volkswagen
http://www.greenpeace.org/eu-unit/en/Publications/2011/The-Dark-Side-of-Volkswagen/
No more lies! – Activists protest in front of Volkswagen HQ
https://www.rt.com/business/316481-vw-protests-scandal-emissions/
Time for a Boycott! Volkswagen’s Fraud Should Shock Even the Cynics
http://greenandprofitable.com/boycott-time-volkswagens-fraud-should-shock-even-the-cynics/
Eko maraton?
http://zofijini.net/cenzurirano_eko/
Europe vs CO2
http://www.euvsco2.org/
Preverite, ali ima tudi vaš avto sporno Volkswagnovo opremo
http://www.vecer.com/clanek/201510076147997
V Sloveniji s sporno Volkswagnovo opremo opremljenih 34.291 vozil
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-sloveniji-s-sporno-volkswagnovo-opremo-opremljenih-34-291-vozil/375774
Volkswagen v Sloveniji upa na vnovično zaupanje, Hrvaška pa bi ga kar tožila
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2015/10/volkswagen_odziv_slovenija.aspx
Volkswagen and the dark side of corporate sustainability
http://www.greenbiz.com/article/volkswagen-and-dark-side-corporate-sustainability
Evropa popušča pod pritiski nemške avtomobilske industrije
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/10/evropa_znizanje_izpustov_meja_95_gramov_2024.aspx
Za Merklovo so interesi nemške avtomobilske industrije pomembnejši od varovanja okolja
http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/saloni/2013/09/avtosalon_frankfurt_2013_angela_merkel.aspx
Volkswagen 20. Ljubljanski maraton
http://vw-ljubljanskimaraton.si/

Komu pripadajo naša mesta?

Wem gehören unsere Städte? (Arte, 2015)

V Nemčiji, Grčiji, Italiji, Španiji in Turčiji so ljudje v zadnjih letih že večkrat šli na ulice in zahtevali svoje pravice. S pohodi in zasedanjem prostorov, se državljani zavzemajo za urbani prostor kot kraj, na katerem je mogoče artikulirati proteste in na katerem lahko poteka urbano življenje. Je javni sektor še vedno porok za humano, ljudem prijazno mesto? Kje smo danes v smislu urbane demokracije? Kako lahko prebivalci proti politikom, urbanistom in investitorjem uveljavljajo svoje pravice? Kakšne dolgoročne vplive imajo vse pogostejša javno-zasebna partnerstva (JZP) in tako imenovana okrožja poslovnih priložnosti (BID – Business Improvement Districts)?

Dokumentarni film »Komu pripadajo naša mesta?« (2015) nas med drugim popelje v Hamburg, Berlin, Pariz, Kopenhagen, Istanbul, London, Toulouse in Lyon. Preučuje ozadja urbanih konceptov in urbanih sprememb ter sprašuje po državljanskih pravicah. Politično motivirane, z buldožerji razlaščene soseske in prisilna urbanizacija so bili povod za demonstracije na trgu Taksim v Istanbulu. Vendar tudi v Nemčiji in Franciji rastejo velika gradbišča – pa naj gre za gradnjo IKEA stanovanjskega kompleksa v centru mesta Hamburg ali za načrtovanje ogromnega nakupovalnega centra v distribucijski verigi Auchan v sklopu projekta »Grand Paris«, s katerim želijo preoblikovati predmestja Pariza. Javni sektor vidi tovrstne projekte kot priložnost, saj sam nima več finančnih sredstev, da bi lahko oblikoval javni prostor.

Film osvetljuje vse večjo privatizacijo Londona, preoblikovanje Kopenhagna v mesto za pešce in težave pri urbanem načrtovanju v mestih Lyon in Toulouse. Pri tem postane jasno, kako pomembno vlogo pri tem igrajo gospodarsko – politični interesi. Vendar uspešni modeli državljanske participacije in ponovno osvajanje javnih prostorov pokažejo tudi na to, kako je mogoče ustvariti protiutež aktualnemu dogajanju.

Vir: http://www.arte.tv/guide/de/050582-000/wem-gehoeren-unsere-staedte

Mesta brez oglasnih panojev

Prva stvar, ki nas pričaka ob vstopu v mesto je tabla s prijaznim pozdravom. Nato ji sledijo obcestni plakati, panoji, reklamni izveski in ostala propagandna sporočila. V večini mest je tako. Vendar ne vseh. Nekatera mesta so prekinila tako prakso.

Najbolj odmeven je primer brazilskega velemesta São Paula. Leta 2007 so uvedli zakon, ki je določil, da odstranijo oglase. Župan mesta je izrazil, da je vizualno onesnaženje enako hud problem kot zvočno ali svetlobno. Mnogi prebivalci so prvič dodobra spoznali svoje mesto. Zakon je predvideval tudi prepoved lepljenja reklam na izložbena okna. São Paulo danes sicer ne velja več za mesto brez oglasov, saj so pet let po ukrepu ponovno začeli z uvajanjem oglaševanja, a tokrat pazljiveje. Najprej so uredili vso potrebno zakonodajo in določili prostore, kjer je to dovoljeno. Tako je danes oglaševanje organizirano in bolj pregledno, mesto pa poskuša loviti ravnotežje med zahtevami trga in prebivalcev. Naslednje mesto, ki se je odločilo za ta podvig, je indijski Chennai. Nato je temu zgledu sledilo še več mest. Zanimivo akcijo so izvedli na primer v Teheranu. V začetku letošnjega leta so za deset dni vse oglase prekrili z reprodukcijami slik iranskih umetnikov.

Prvo evropsko mesto, ki je prepovedalo zunanje oglaševanje, je Grenobel. Namesto oglasnih panojev so postavili mestne oglasne plošče. Kjer je bilo možno, pa so posadili drevesa. V Grenoblu so ovrgli tudi teorijo, da oglaševanje prinaša izjemno velik zaslužek. Mesto namreč v zadnjem času z oglasi ni zaslužilo veliko. Podoben ukrep načrtujejo tudi v Bristolu, kjer trenutno zbirajo podpise za peticijo v podporo tej ideji. Pariške oblasti so si leta 2011 zadale cilj, da poskusijo za tretjino zmanjšati število reklamnih oglasov. Po njihovih ocenah so na dobri poti.

Nekateri aktivisti pa se trudijo, da bi tudi New York sledil temu zgledu. Za vzornike so si vzeli nekatere ameriške zvezne dežele, ki so se za ta korak že odločile. Tako so Aljaska, Vermont, Maine in Havaji brez oglasnih panojev. Hkrati se v New Yorku trudijo obuditi zapuščene objekte, ki so v lasti mesta. Več kot 10 tisoč zapuščenih telefonskih govorilnic so skupaj z Googlom spremenili v wi-fi točke. Vendar New York še vedno nima urejenega in preglednega oglaševanja. O neprijetni podobi stenskih oglasov, ki se naselijo na vsak malo višji blok ali stolpnico, je pisala tudi Zadie Smith. Ko je stopila na cesto, jo je pozdravila podoba steklenice vodke. Čez nekaj dni je bila na sosednji stolpnici že druga reklama.

In kako vse to deluje v Sloveniji? Precej klavrno. Vsak kozolec ob avtocesti je odličen prostor za reklamo. Ljudje so se na oglasne plakate navadili, večina jih ne opazi ali jih ne zmotijo. Tudi v Sloveniji bi bilo potrebno bolj podrobno urediti zakonodajo glede oglaševanja. Veliko plakatov je motečih, še posebej svetlobni, marsikateri je namreč kičast. Problem je, ko se razpadajoča pročelja stavb prekriva z oglasi, namesto da bi jih obnovili. S težavo neurejenega oglaševanja se v Sloveniji aktivneje ukvarja Plakatopolis, o čemer smo že pisali. Na problematiko je opozorila tudi slovenska arhitekturna in oblikovalska stroka. »Prav groteskne, cenene, kaotične in neprepoznavne so postale mestne vpadnice, ki meščane in obiskovalce posiljujejo z nepregledno množico oglasov na pročeljih hiš, ograjah, mostovih, nadvozih.« Kdaj bomo v Sloveniji deležni podobne akcije, kot jo je izvedel São Paulo ali Grenobel?

Filip Draženović

Vir: http://www.mladina.si/168696/mesta-brez-oglasnih-panojev/

Napotila
https://tehtnica.wordpress.com/2012/03/29/ustavimo-poplavo-oglasnih-plakatov/
https://tehtnica.wordpress.com/2012/03/18/prepovejmo-jumbo-plakate/
https://tehtnica.wordpress.com/2014/12/10/plakatopolis/