Tagged: EU

#StopSpyingOnUs: Skupine za človekove in digitalne pravice v 9-ih državah EU vložile pritožbe zaradi nezakonite metode spletnega oglaševanja

Dvanajst organizacij za človekove in digitalne pravice, ki jih usklajuje organizacija Liberties, je 4. junija vložilo pritožbe v devetih državah EU svojim nacionalnim organom za varstvo podatkov zaradi nezakonitih tehnik, ki jih uporablja oglaševalska industrija.

Pritožbe so del širše kampanje #StopSpyingOnUs, s katero želijo Liberties in partnerske organizacije opozoriti na obsežne zlorabe podatkov s strani podjetij, ki uporabljajo vedenjsko oglaševanje.

Éva Simon, strokovnjakinja za pravne zadeve pri Liberties pojasnjuje: “Vsakič, ko oseba obišče spletno mesto in se ji prikaže vedenjski oglas, to pomeni, da se njeni osebni podatki, kot so zgodovina brskanja ali lokacija, pa tudi spolna usmerjenost, etnična pripadnost, politično prepričanje itd., delijo s tisoči podjetij v realnem času. Ta način oglaševanja krši uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR).”

V Sloveniji je pritožbo Informacijskemu pooblaščencu vložil direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori: »Gre za problem, ki zadeva vse uporabnike in uporabnice interneta. Kaj sedaj oglaševalska podjetja počnejo z našimi podatki ni mogoče nadzirati.«

Poleg usklajenega vlaganja pritožb, želi kampanja #StopSpyingOnUs spodbuditi evropske državljane in državljanke, da se pridružijo akciji in preko spletne strani Liberties tudi sami vložijo pritožbo Informacijskemu pooblaščencu.

Vir: http://www.mirovni-institut.si/stopspyingonus-skupine-za-clovekove-in-digitalne-pravice-v-9-ih-drzavah-eu-vlozile-pritozbe-zaradi-nezakonite-metode-spletnega-oglasevanja/

Napotili:
https://www.liberties.eu/en
https://www.liberties.eu/en/campaigns/stop-spying-on-us-fix-ad-tech-campaign/307

Generacija na zdravilih: nadzorovanje naših občutkov in misli

Farmacevtska industrija utira pot prihodnosti družbe, v kateri se deset tisoče smrtnih žrtev šteje le za stranski učinek.

Cause of Death: Unknown, (Vzrok smrti: neznan), Norveška, 2017, 85 min, režija: Anniken Hoel

Napovednik:

Soočeni z nenadno smrtjo družinskega člana, so žalujoči pogosto v stanju šoka in nemoči. To pa ni veljalo za mlado norveško filmarko Anniken Hoel. Njena sestra, ki je imela diagnozo shizofrenije in so jo na Norveškem zdravili z več antipsihotičnimi zdravili, je umrla nenadoma in nepričakovano 9. julija 2005. Ko je Anniken prebrala njeno uradno obdukcijsko poročilo, v katerem je bilo navedeno, da vzrok smrti ni znan, se je podala na zanimivo raziskavo, ki jo je postopoma pripeljala do razkritja številnih šokantnih dejstev in presenetljivih okoliščin. Njen film Cause of Death: Unknown, ki je bil leta 2017 predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu, ponuja nič manj kot matriko nadzora v naši družbi.

Annikenina sestra Renate je svoje dvome o zdravilih izražala zaman. Po smrti Renate Anniken ni mogla najti nobenih beležk sestrinega psihiatra glede stanja njene sestre v letu pred smrtjo. Količine zdravil pa so se v tem času nenehno povečevale in mešale z visokimi odmerki tako imenovanih »antipsihotikov«.

Na začetku preiskave je izvedela, da je bila njena sestra izpostavljena nevarnim stranskim učinkom psihotičnih zdravil, ki so ji jih predpisovali in v tem ni bila edina. Samo na Norveškem je bilo kot posledica antipsihotikov prijavljenih 126 smrtnih žrtev, vendar je dejansko število ocenjeno celo na 2500. Tudi če je v norveškem zdravstvenem registru na navodilih kot »stranski učinek« navedeno »tveganje nenadne smrti« se zdi, da mnogi psihiatri o tem niso informirani ali opozorilo raje ignorirajo.

Prodajanje bolezni

V devetdesetih letih 20. stoletja so bila nova serija antipsihotikov, ki so vključevala zdravila Zyprexa, ki ga je izdelovalo farmacevtsko podjetje Lilly, Seroquel (Astra Zeneca), Geodon (Pfizer), Risperidon (Johnson and Johnson) in Abilify (Otsuka), najbolj prodajana zdravila na svetu, z dobički, ki so nenehno naraščali.

Prozac, ki ga je proizvajalo podjetje Lilly, je bil izdelek, ki je podjetju prinesel več kot milijardo dolarjev dobička. Zdravilo so v New Yorku preprodajali tudi trgovci z drogami in so z njim ustvarjali več dobička kot s crack-kokainom. Po odobritvi zdravila za zdravljenje bolnikov z »depresijo«, so ga lahko predpisovali ne le psihiatri in psihologi, ampak tudi zdravniki primarne zdravstvene oskrbe.

Ko je podjetje Lilly leta 2001 za Prozac izgubilo patent, je izdalo sorodno zdravilo Zyprexa, ki je postalo najbolj prodajano zdravilo v zgodovini farmacevtske industrije. Zelo uspešna marketinška kampanja je, preden je tudi to zdravilo doseglo rok veljavnosti patenta, pomagala ustvariti rekordne dobičke. Ker je Uprava za prehrano in zdravila (FDA) odobrila zdravilo Zyprexa le za zdravljenje shizofrenije in redkih oblik bipolarne bolezni, je bil prvi korak sprememba diagnostičnih modelov, da bi bilo uporabno tudi za zdravljenje »depresije«. Potrošnike in zdravnike so prepričevali premeteni oglasi skupaj z aktivno prodajno politiko, ki je vključevala vabljenje zdravnikov na razne konference in večerne zabave.

Vendar pa je podjetje Lilly leta 2009 priznalo krivdo za kazensko obtožbo o nenamenskem (off-label) marketingu in se pogodilo, da bo plačalo rekordno globo v višini 1,415 milijarde dolarjev. Podjetje je priznalo, da je Zyprexo nezakonito tržilo za uporabe, ki jih FDA ni odobril, vključno z motnjami spanja, demenco in depresijo; kar je za podjetje očitno predstavljalo sprejemljivo ceno glede na dobiček.

Drugo farmacevtsko podjetje Johnson and Johnson je bilo spoznano za krivo neprimernega oglaševanja svojega antipsihotičnega zdravila Risperdal starejšim osebam, osebam z motnjami v razvoju in celo otrokom ter je bilo kaznovano z denarno kaznijo več kot 2,2 milijardi dolarjev, kar je najvišja globa v zgodovini ameriškega ministrstva za pravosodje v zvezi s kakšnim farmacevtskim podjetjem. Tudi to je ponovno mogoče obravnavati kot del poslovnega načrta, ki je v 14 letih podjetju prinesel 20 milijard dolarjev dobička. Nobeden od vodstvenih delavcev, odgovornih za prodajo in trženje teh zdravil, osebno ni bil nikoli obtožen. Njihovo bogatenje in smrtonosne dejavnosti niso bile razglašene niti za kazniva dejanja.

Kar dela zgodbo še bolj neverjetno je to, da je Nacionalni inštitut za duševno zdravje (National Institute of Mental Health), največja raziskovalna ustanova na svetu, potrdil, da ne obstajajo raziskave, ki bi potrjevale pozitivne učinke antipsihotičnih zdravil. Obstajajo pa številne študije, ki kažejo, da milijone  porabljenih zdravil po vsem svetu, za odrasle, starejše od 40 let, ni niti varnih, niti učinkovitih.

Medicinske revije kot so BMJ, New England Journal of Medicine, Jama in Lancet, večinoma financira farmacevtska industrija sama. Te revije so najpomembnejša marketinška orodja, ki delajo z zunanjimi pisci t.i. ghostwriterji, katerih besedila so podprta z imeni akademskih raziskovalcev, ki pozitivne rezultate obljubijo »za kasneje«. Večina zdravnikov se ne zaveda teh manipulacij in tako brez prave diagnoze še naprej predpisujejo antipsihotike.

Koncept »prodajanja bolezni« vodi do opredeljevanja kot bolezni tudi povsem naravnih čustvenih reakcij, še posebej če te nastopajo v stresnih situacijah. V psihiatriji so vse diagnoze, kot so bipolarna bolezen, manično-depresivna motnja in podobne, subjektivne narave. Temelje za psihotična zdravila pa postavlja uradni priročnik za duševne motnje, ki ga po vsem svetu izdaja Ameriško psihiatrično združenje (American Psychiatric Association), ki število »diagnoz« nenehno povečuje. 77 odstotkov njihovih finančnih sredstev zagotavlja farmacevtska industrija.

Uporaba psihiatričnih zdravil se povečuje po vsem svetu. Novinar in avtor Robert Whitaker opozarja, da čeprav bi bilo glede na njihovo domnevno učinkovitost mogoče pričakovati nasprotno, uporaba psihiatričnih zdravil po vsem svetu narašča. Priče smo pravi epidemiji duševnih bolezni. Raven absurda, s katerim se soočamo dokazuje tudi to, da zavedeni zdravniki celo dva in tri leta stare otroke diagnosticirajo kot bipolarne.

V Evropi zdravila odobri Evropska agencija za zdravila (European Medicines Agency), vendar ta »regulatorni organ« ne izvaja nobenih neodvisnih preiskav, ampak sprejema rezultate, ki ji jih posreduje industrija. V primeru Zyprexe je bila za zdravilo, ki bo v uporabi več let, poskusna faza omejena na deset tednov in na 3000 pacientov. V resnici so pravi poskusni zajčki za stranske učinke zdravil pacienti sami.

Tudi Richard Bergström, vodja EFPIA, farmacevtskega lobija v Evropi, ki od leta 2015 posluje s proračunom, ki ga ocenjujejo na 40 milijonov evrov, je v času, ki ga je namenil Anniken Hoel potrdil, da niso raziskave, ampak interesi industrije in vlad tiste, ki neko zdravilo potisnejo na trg. Farmacevtska industrija financira tudi kar 87 odstotkov Evropske agencije za zdravila (European Medicines Agency), organizacije, ki je zadolžena za nadzor industrije.

Nazadnje Anniken Hoel potuje v ZDA, kjer razkrije še dodatna šokantna dejstva. Tudi v primerih, v katerih komisija za varnost glasuje proti odobritvi zdravila, lahko FDA ignorira njihovo opozorilo. Thomas Laughren, direktor FDA v obdobju med letoma 2005–2012, je po upokojitvi postal direktor svetovalskega podjetja Laughren Psychopharm Consulting, v katerem svetuje farmacevtskim podjetjem kot sta Lilly, Phizer in druga, kako najbolje razvijati zdravila, da jih bo FDA odobrila. Pri tem ni edini. Očitno je, da ima farmacevtska industrija, ki je v Washingtonu zastopana bolje od obrambne, izobraževalne, kmetijske ali celo finančne industrije, na FDA vedno večji vpliv. Kot je poudaril Sidney Wolfe iz zagovorniške skupine za pravice potrošnikov »Public Citizen«, je bila za pridobivanje vpliva farmacevtske industrije prelomnica leto 1992, ko so bili naprošeni, da plačajo za velik del dejavnosti v zvezi s preverjanjem zdravil. Kot trdi Sarah Bryrer iz raziskovalne skupine »Open Secrets«, lahko farmacevtski lobisti izdatno vplivajo tudi na zakonodajalce v kongresu, krog pa se sklene tako, da je približno 75 odstotkov lobistov bivših članov vlade ali kongresa.

»Ciljno zdravljenje« je v vzponu

Ronald Kavanagh, ki je 10 let delal za farmacevtsko podjetje, se je počutil ogroženega potem, ko je javnost obvestil o tem, kaj se zgodi z raziskovalci in nadzorniki, ki svoje nadrejene opozarjajo na tveganja ali neučinkovitost. Izguba službe je le ena od bolj neškodljivih posledic. Vprašanja glede varnosti in časa odobritve zdravila se umika na stran. Posledično ni bilo tudi nič narejeno glede dejstva, da je, ker so vzeli eno od teh zdravil, v ZDA umrlo že okoli 83000 ljudi. Kot ugotavlja raziskovalec Paul Tacker, je to število vredno primerjati s 3500 žrtev newyorških dvojčkov, tragedije, ki še naprej odmeva in vznemirja ves narod.

V zastrašujočem zaključku Hoelova razkriva nove načrte farmacevtske industrije. Smo na prelomni točki v zgodovini. Da bi vplivali na morebitne neželene občutke in aktivnosti še preden se pojavijo, »ciljno zdravljenje« razvija svoja orodja z uporabo nano-inženiringa in »genske terapije« ter se jih, kjer se zahteva zdravljenje, obravnava kot simptome bolezni. Pred nami je doba »psiho-farmakologije«. Trump je nedavno povsem dereguliral sicer že precej neučinkoviti FDA, kar pa ne bo prizadelo le ZDA, ampak tudi Evropo in preostali svet.

V kontrastu z vse širšo raziskavo, se Hoelova v sekvencah vrača k svojemu zasebnemu življenju in spominom na svojo sestro, ki jo zelo pogreša. Ti spomini ji verjetno dajejo pogum, da vztraja pri raziskovanju, ki jo, ko gleda neposredno v obraz prihodnosti naše družbe, peha proti breznu.

Dieter Wieczorek

Wieczorek je filmski kritik in sodelavec portala Modern Times Review.

Vir: https://www.moderntimes.review/medicated-generation-controlling-feelings-thoughts/

Napotilo:
https://www.cause-of-death-unknown.com

Evropa dveh okusov

Nismo drugorazredni državljani Evropske unije, že dlje časa v Evropskem parlamentu opozarjajo poslanci iz Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in tudi Slovenije. Jim bo Bruselj vendarle prisluhnil in stopil na prste multinacionalkam, ki v nekaterih državah članicah Evropske unije prodajajo izdelke slabše kakovosti? Enaka embalaža, enake sestavine, a drugačen okus. Taka je ugotovitev žirije štirih srednješolk, ki so za našo oddajo ocenjevale izdelek, kupljen v treh državah.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174605923

Anka Pirš, MMC

Različna kakovost na videz enakih izdelkov bo v EU-ju kmalu preteklost

Strožja pravila varstva potrošnikov v EU-ju

Po dogovoru Evropskega parlamenta in Sveta EU-ja v EU-ju ne bo več mogoče tržiti izdelka, če bo imel bistveno neupravičeno drugačno sestavo ali značilnosti kot v drugih državah EU-ja.

Kot so danes sporočili iz Bruslja, bodo najpomembnejša izboljšanja strožjih in bolje izvedenih pravil o varstvu potrošnikov, večja preglednost za potrošnike pri spletnem nakupovanju ter učinkovite kazni in jasna pravila za obravnavanje dvojne kakovosti proizvodov v EU-ju. Evropska komisija je nova pravila predlagala aprila lani kot del novega dogovora za potrošnike.

Namen tega je zaščititi potrošnike z večjo preglednostjo in učinkovitim izvajanjem, kadar so potrošniki oškodovani. Zaradi tega novega dogovora bodo potrošniki vedeli, kaj kupujejo in od koga to kupujejo,” je ob tem dejal prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je medtem dodala, da so s tem dogovorom dvojnim standardom na enotnem trgu dnevi šteti. “Potrošniki ne bi smeli biti več zavedeni z različnimi proizvodi, ki so predstavljeni kot enaki. Trgovci, ki bodo še naprej goljufali, bodo dobili visoke kazni. Novi dogovor bo tudi okrepil varstvo potrošnikov na spletu in povečal preglednost pri spletnem nakupovanju,” je poudarila.

V skladu z dogovorom bodo nacionalni organi za varstvo potrošnikov pristojni za usklajeno nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni. Za močno razširjene kršitve, ki vplivajo na potrošnike v več članicah EU-ja in so predmet usklajenega izvajanja na ravni EU-ja, najvišja denarna kazen, na voljo v vsaki državi članici, ne bo nižja od štirih odstotkov letnega prometa trgovca.

Na področju dvojne kakovosti potrošniškega blaga dogovor prinaša to, da proizvoda ne bo več mogoče tržiti kot enakega proizvodu v drugih članicah, če ima blago v resnici bistveno neupravičeno drugačno sestavo ali značilnosti.

Več pravic za potrošnike na spletu

Dogovor prinaša tudi večje pravice potrošnikov na spletu. Potrošniki bodo morali biti pri nakupu na spletni tržnici jasno obveščeni o tem, ali kupujejo blago ali storitve od trgovca ali od fizične osebe, zato da bodo vedeli, kakšno varstvo jim bo na voljo, če gre kaj narobe. Pri iskanju na spletu bodo potrošniki jasno obveščeni, kadar bo zadetek iskanja plačal trgovec. Obveščeni bodo tudi o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev rezultatov iskanja.

Začasni dogovor o krepitvi pravil EU-ja o varstvu potrošnikov morata zdaj uradno sprejeti Evropski parlament in Svet EU-ja.

Vir: https://www.rtvslo.si/evropska-unija/razlicna-kakovost-na-videz-enakih-izdelkov-bo-v-eu-ju-kmalu-preteklost/484332

Mami, tudi jaz bi to!

Oglasna sporočila za prehranske izdelke pogosto nagovarjajo otroke, saj ti v številnih družinah pomembno vplivajo na nakupne odločitve. Slovenija na tem področju orje ledino s smernicami oglaševanja Ministrstva za zdravje.

Julija 2016 so bile sprejete Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili (v nadaljevanju Smernice), ki so jih pripravili na Ministrstvu za zdravje. V ZPS smo za Ministrstvo za zdravje izvedli raziskavo, v okviru katere smo preverili izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Smernic. Te se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi (zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol ali natrij in sladkor), katerih prekomerno uživanje ni priporočljivo. To je skladno tudi z enim od ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, Dober tek Slovenija. Ta govori o omejitvi trženja živil za otroke, ki niso koristna za zdravje, ter o zmanjšanju oglaševanja energijsko bogatih živil. S tem bi prispevali k sooblikovanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranske izbire pri ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki. To pa naj bi vplivalo tudi na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni.

V okviru raziskave smo v ZPS analizirali izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom v času otroških televizijskih programov v Sloveniji pred uveljavitvijo (18. 1. 2017) Smernic in po njej, kot tudi v širšem časovnem razponu med 6. in 21. uro. Preverili smo izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom na TV za prehranske izdelke, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščobe ter kako uspešno se uresničujejo Smernice. Oglasna sporočila smo spremljali 14 dni, in sicer na sedmih televizijskih programih: nacionalni TV SLO 1 in TV SLO 2 ter na komercialnih programih Kanal A, POP TV, Planet TV, OTO in Minimax.

Pri nas številni starši zagovarjajo omejitev oglaševanja, saj se zavedajo, kako velik vpliv imajo lahko oglasi na prehranjevalne navade otrok.

Otroci ne gledajo samo risank in otroških oddaj
Ker lastna pravila televizijskih hiš veljajo za obdobje, ko je predvajan “otroški program”, bi zgolj analiza oglasov, objavljenih v otroškem terminu, pokazala povsem izkrivljeno sliko glede izpostavljenosti otrok oglasom. Raziskave namreč potrjujejo, da so otroci v popoldanskem in večernem obdobju pred televizijskimi ekrani takrat kot starejši družinski člani. Torej so otroci pred televizorji tudi takrat, ko so na sporedu družinski filmi, športne in druge oddaje, neredko so pred njimi tudi do 22. ure. To so opazili tudi na Svetovni zdravstveni organizaciji in nedavno predlagali časovno podaljšanje omejitve oglaševanja med 6. in 22. uro (prej do 21. ure). Sicer pa so otroci tudi v času, ko na televiziji predvajajo otroški program, še vedno izpostavljeni številnim oglasom za živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pogosto oglašujejo sladkarije in živila, ki naj bi bila na jedilniku otrok le občasno.

Pred uvedbo Smernic je bilo med 70 analiziranimi prehranskimi izdelki kar 52 (to je 75 odstotkov) takih, ki jih glede na Smernice ne bi smeli oglaševati. Po uveljavitvi Smernic se je delež oglasov za živila z manj ugodno prehransko sestavo nekoliko zmanjšal, in sicer je bilo med 83 oglasi 57 (oz. 68 odstotkov) takih, ki jih glede na Smernice ne bi smeli oglaševati.

Med 10 najbolj oglaševanimi so predvsem nezdrava živila
Številni oglasi za prehranske izdelke so objavljeni vsak dan med 6. in 21. uro. Ste se kdaj vprašali, katerih je največ? Ko smo analizirali prehranske oglase v opazovanem obdobju na vseh sedmih televizijskih programih, je bila skoraj polovica oglasnega prostora namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi …), sledili so oglasi za mlečne in za žitne izdelke.

In kakšen je prehranski profil 10 najpogosteje oglaševanih prehranskih izdelkov? Pogosta rdeča luč na prehranskem semaforju v naši preglednici ponazarja, da gre večinoma za izdelke, ki naj ne bi bili pogosto na našem jedilniku. Nič bolj obetavna ni slika, ko izdelke pogledamo z vidika Smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili – med njimi je le en, ki je sprejemljiv tudi s tega vidika.

Med oglasi za čokolado so bili najpogosteje oglaševani izdelki proizvajalca Ferrero. Med 15 najpogosteje oglaševanimi “čokoladnimi” izdelki pa jih le nekaj, ki ne sodijo v proizvodni program Ferrera.

Med mlečnimi izdelki so najpogosteje oglaševani (pre)sladki oz. (pre)mastni izdelki (Monte mlečni desert, LM MU sirni in mlečni namaz). Vsekakor nas veseli, da proizvajalci oglašujejo mlečne izdelke, vendar so Smernice, ki so jih pripravili na Ministrstvu za zdravje, odlična priložnost, da proizvajalci pokažejo svojo družbeno odgovornost in začnejo oglaševati izdelke, ki so sprejemljivi glede na Smernice (na primer pri mlečnih izdelkih navadne jogurte in mleko) oziroma da spremenijo sestavo izdelkov. V naši analizi oglaševanih izdelkov je bilo kar nekaj takšnih, ki bi bili sprejemljivi za oglaševanje, če bi proizvajalci le malo zmanjšali vsebnost npr. maščobe (mlečni izdelki) in soli (žitni izdelki).

Med žitnimi izdelki smo zabeležili oglase za OLZ mlečni kruh, Žitov stoletni kruh, kruh hribovc, jelenov kruh, babičin kruh, ajdov kruh z orehi … Čeprav gre za izdelke, za katere starši (potrošniki) pričakujejo, da so ustrezni, pogled na sestavine razkrije, da tudi te vrste kruha ne ustrezajo vedno Smernicam. Z izjemo dveh (babičin kruh in ajdov kruh z orehi) smo pri vseh zaznali veliko vsebnost soli, v OLZ mlečnem kruhu pa veliko vsebnost sladkorja. Ste pričakovali sladkor v toastu? Verjetno ne!

Korak v pozitivno smer na nacionalni TV
Ob primerjavi analize oglasov pred in po uvedbi Smernic smo ugotovili, da je frekvenca oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom na komercialnih televizijah večja kot na javni televiziji. Na TV Slovenija pa so po uvedbi Smernic naredili še korak dlje in korenito zmanjšali obseg oglaševanja prehranskih izdelkov (še posebej pred, med in po otroškem programu), medtem ko je to na komercialnih TV programih manj opazno oziroma nismo opazili premika v pozitivno smer.

Pozitivne prakse pri oglaševanju živil bi morale postati del družbene odgovornosti podjetij, ki jih moramo kot kritična javnost prepoznati, izpostaviti in tako “nagraditi”. Podjetja morajo prepoznati dodano vrednost oglaševanja živil, ki so sprejemljiva glede na Smernice in po potrebi spremeniti sestavo svojih izdelkov, saj marsikateri le rahlo presegajo vrednosti glede vsebnosti sladkorja/soli/maščobe, določene v Smernicah. Med desetimi najpogosteje oglaševanimi izdelki je le eden brez rdeče luči na prehranskem semaforju, le eden pa je sprejemljiv tudi glede na Smernice.

Čas je za globalne rešitve
Problem prekomerne teže in prehranjenosti otrok je globalni. Države vsaka zase iščejo načine, kako preseči samoomejitvene kodekse in priporočila, ki ne dajejo želenih rezultatov. V Sloveniji oglaševanje energijsko goste hrane otrokom sicer ureja Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur. l. RS, št. 87/11 in 84/15), ki v 23. členu določa, da morajo ponudniki oblikovati pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom ali so njihov del. Prav na podlagi tega člena je Ministrstvo za zdravje pripravilo Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili. Domet te zakonodajne rešitve je relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času športnih, razvedrilnih družinskih in drugih TV programov oz. oglaševanja v drugih medijih in na družabnih omrežjih, vendar pa je korak v smer ureditve tega perečega področja. So pa Smernice zagotovo pomemben korak k ureditvi, pri čemer Slovenija orje ledino, saj je trenutno edina, ki je uvedla profiliranje živil za te namene (po podatkih WHO EU region so še štiri države članice uvedle pilotsko raziskavo o uporabi WHO smernic za profiliranje), to pa je postala tudi tema, o kateri ne govori le stroka, ampak tudi starši. Tudi številni starši zagovarjajo omejitev oglaševanja, saj se zavedajo, kako močan vpliv imajo lahko oglasi na prehranjevalne in torej tudi na nakupne navade.

Kanada medtem na primer načrtuje uvedbo zakonodaje, ki bi omejila oglaševanje nezdrave hrane na TV med tednom od 6. do 9. ure ter med 15. in 21. uro oz. med 6. in 21. uro ob koncu tedna, Velika Britanija pa omejitev oglaševanja s televizije širi tudi na druge medije. Zaradi razsežnosti problematike in dolgoročnih posledic je smiselno razmisliti o zavezujoči zakonodaji na ravni EU, saj meja ni. Ne nazadnje za glavnino oglasov za živila z nezdravim prehranskim profilom “so krive” globalne blagovne znamke.

Jasmina Bevc Bahar, Marjana Peterman

Vir: https://www.zps.si/index.php/trg-in-cene/oglaevanje/8640-mami-tudi-jaz-bi-to-9-2017

Poziv Bruslju k odpravi razlik v kakovosti hrane za Zahod in Vzhod Evrope

Višegrajska skupina s skupnim predlogom

Madžarska in Slovaška bosta od Evropske komisije zahtevali ukrepe za odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.

Madžarsko kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da bodo predlog za ukrepanje podali na zasedanju ministrov Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo 6. marca. V Budimpešti so tudi pozdravili slovaški predlog, da bi države Višegrajske skupine – Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – kmalu organizirale srečanje na to temo.

Češki premier Bohuslav Sobotka je že napovedal, da bodo premierji Višegrajske skupine o kakovosti živilskih izdelkov razpravljali že ta četrtek na vrhu v Varšavi. Po njegovih besedah omenjena problematika potrebuje evropsko rešitev, pri čemer mora biti vključena tudi Evropska komisija.

Nekatere države v srednji in vzhodni Evropi so v preteklih tednih že pozvale EU k prepovedi uporabe slabših sestavin pod isto blagovno znamko na nekaterih evropskih trgih. Omenjena praksa sicer ni nezakonita, saj evropska zakonodaja dopušča prodajo različnih izdelkov pod enakimi blagovnimi znamkami, dokler so na embalaži navedene vse sestavine.

“Češka ne bo zabojnik za smeti”
Prejšnji teden so se slovaški inšpektorji odpravili v trgovine in nakupili 22 izdelkov. “Kupili smo enake izdelke istih blagovnih znamk, ki jih prodajajo na Slovaškem in v Avstriji,” je povedal Jozef Bireš s slovaškega urada za varno hrano. Analiza je pokazala, da je polovica izdelkov, ki so jih kupili v slovaških trgovinah, občutno slabše kakovosti od tistih z avstrijskih trgovskih polic.

“Kupec ne pričakuje, da bo v enakem izdelku več umetnih barvil, sladil in aditivov ter manjši delež mesa,” je bila jasna slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matečna.

Sledil je tudi odziv Češke, ki je multinacionalkam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in pijače, sporočila, da ne bo več evropski zabojnik za smeti.

Na enako težavo so naleteli v trgovinah na Madžarskem, kjer so inšpektorji pri 24 domnevno identičnih izdelkih odkrili bistvene razlike v okusu, vonju in sestavi. “Ista prehranska podjetja in trgovine v Avstriji proizvajajo in prodajajo kakovostnejše izdelke istih blagovnih znamk kot na Madžarskem,” je pojasnil vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar.

“Madžari nočejo pojasnil in izgovorov, hočejo pošteno in enako obravnavo. Pri hrani nočejo dvojnih standardov,” je nato sporočil še Robert Zsigo z madžarskega kmetijskega ministrstva.

L. V.

Vir: http://www.rtvslo.si/evropska-unija/poziv-bruslju-k-odpravi-razlik-v-kakovosti-hrane-za-zahod-in-vzhod-evrope/416068

Kdo bo v Sloveniji nadziral, ali nam res prodajajo slabše izdelke kot v Zahodni Evropi?

Sektor za varstvo potrošnikov: Nismo pristojni

Slovenska uprava za varno hrano trdi, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem.

Trditve, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne morejo potrditi, saj izvajanje tovrstnih raziskav ni v njihovi pristojnosti, so glede zadnjih razkritij o različni kakovosti enakih izdelkov v Evropi pojasnili v upravi. Ob tem so dodali, da je primerjalno testiranje kakovosti različnih proizvodov v domeni nevladnih potrošniških organizacij.

V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, pa se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

Primerjalni testi so sicer redkost tudi v Evropi. Leta 2015 so ga za 23 izdelkov opravili na Češkem, kjer ga je takrat financirala evropska poslanka Olga Sehnalova, je pred kratkim poročal časopis Delo. Madžarski primerjalni testi, ki so prišli v javnost v začetku leta, pa naj bi bili stari že tri leta. Primerjalni test bodo v kratkem opravili tudi na Hrvaškem, kjer ga bo prav tako financirala evropska poslanka Biljana Borzan.

ZPS: Imamo omejitve
Zveza potrošnikov Slovenije je doslej sodelovala v mednarodnem primerjalnem testu lešnikovih namazov, kjer testi niso pokazali večjih odstopanj. “Vsekakor se zavedamo, da je testiranje prehranskih izdelkov izjemno pomembno tudi zaradi primerjav z izdelki, ki se pod identičnim imenom prodajajo v tujini oz. v trgovinah iste trgovske verige. Takšno testiranje smo pripravljeni izvesti, če bi bila za to zagotovljena javna sredstva, pri izvedbi bi se povezali tudi s češko potrošniško organizacijo, s katero že leta zelo dobro sodelujemo in skupaj testiramo,” so pojasnili v zvezi.

Sami letno izvedejo od tri do štiri primerjalne potrošniške teste kakovosti tistih prehranskih izdelkov na slovenskem trgu, za katere na podlagi anket in poznavanja trga presodijo, da zanimajo porabnike, in v obsegu, ki si ga kot članska organizacija lahko privoščijo. Gre za izdelke, ki jih anonimno kupijo v trgovinah v Sloveniji.

Kdaj lahko govorimo o zavajanju
V upravi medtem poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Potrošnik pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da lahko sprejme koristno odločitev o nakupu. Kadar se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke, lahko govorimo o zavajanju potrošnika, dodajajo.

Primerjalne raziskave izdelkov na slovenskem in na sosednjih trgih za zdaj ne načrtujejo. Če bodo pobude za sodelovanje, pa bi se vključili v okviru razpoložljivih sredstev.

Sektor: Nismo pristojni
Na ministrstvu za gospodarstvo deluje tudi sektor za varstvo potrošnikov in konkurence, a tam pravijo, da so pristojni predvsem za pripravo sistemskih predpisov s področja varstva potrošnikov in konkurence.

“Sicer pa je v zvezi z domnevno dvojno kakovostjo živil istih blagovnih znamk v različnih državah članicah stališče ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je treba na ravni EU-ja zadevo raziskati in potrošnikom na območju celotne Evropske unije zagotoviti enako kakovost živil iste blagovne znamke, saj za razlikovanja po našem mnenju ni upravičenih razlogov,” so še pojasnili na ministrstvu.

Kaj so ugotovili na Slovaškem
Slovaška je po poročanju tujih tiskovnih agencij februarja zaradi neetičnih praks izpostavila več multinacionalk. Izkazalo se je namreč, da so enaki izdelki pod enakimi blagovnimi znamkami, ki so na voljo na slovaških trgovskih policah, v trgovinah zahodnejših evropskih držav vsebovali boljše sestavine. V Vzhodni Evropi so bile sestavine bolj siromašne, “prave hrane” pa je bilo manj kot v Nemčiji in Avstriji. A odstopanja niso presegla okvira evropske zakonodaje, saj ta zahteva le jasen seznam vseh sestavin.

Slovaško kmetijsko ministrstvo je obsodilo tovrstno početje in razlikovanje med starimi in novimi članicami EU-ja. “Imamo en skupen trg in zdi se nam neetično, da se ustvarjata dva razreda potrošnikov,” je takrat opozorila slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matecna.

Polovica od 22 izdelkov, ki so jih testirali v slovaški prestolnici Bratislavi in v dveh avstrijskih mestih le 20 kilometrov stran, se je razlikovala po okusu, videzu in strukturi, je pojasnilo ministrstvo, ki se je sklicevalo na nacionalni urad za varno hrano.

Pomarančna pijača brez pomarančnega soka
Pomarančna pijača, ki jo je prodajala nemška veriga Rewe, na Slovaškem ni vsebovala pomarančnega soka, medtem ko ga enaka pijača v Avstriji je. Ta tudi ni vsebovala aditivov ali stabilizatorjev, so pokazali testi.

“Argument, da naj bi se multinacionalke le prilagajale različnim regionalnim okusom potrošnikov, ne vzdrži, saj si slovaški potrošniki zagotovo ne želijo v svoji hrani več aditivov in manj prave hrane,” je bila ostra Matecna.

Coca-Cola v prodaji na Slovaškem je bila sladkana s cenejšim glukoznim sirupom, medtem ko je bila v Avstriji s sladkorjem.

Al. Ma.

Vir: http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kdo-bo-v-sloveniji-nadziral-ali-nam-res-prodajajo-slabse-izdelke-kot-v-zahodni-evropi/416759