Tagged: Focus

Dan brez nakupov bo – pridruži se!

Vabimo vse, ki bi radi sooblikovali obeleženje dneva brez nakupov (23. november 2018), da se nam pridružijo v FB skupini Dan brez nakupov.

Na prvem strateškem srečanju smo oblikovali začetne smernice. Če vas zanima več in bi se nam pridružili, nam pišite ali pa se pridružite skupini, kjer bomo razmišljali o kampanji. V kolikor kanala FB ne uporabljate pa nam pišite na ziva@focus.si. Vabimo vse, ki se vam zdi smiselno na ta način opozoriti na brezglavo in prekomerno potrošništvo, da se nam pridružite in podelite svoje ideje, misli, predloge…

Letos bomo dan brez nakupov obeležili 23. novembra. To je med drugim odgovor na znižanja in zapravljanje na črni petek, s katerim se že začne tudi najbolj potrošniški mesec v letu.

Lani smo v Poligonu organizirali razpravo z zanimivimi sogovorniki, ki so se strinjali, da je ta dan pomemben v sklopu opozarjanja na škodljive posledice potrošništva, kot ga poznamo danes. Kdo vse je sodeloval in kaj so gostje povedali, lahko pogledate tukaj.

Pri načrtovanju aktivnosti si želimo sodelovanja in idej čim širšega kroga ljudi. Med drugim bi radi nadaljevali z idejo iz lanskega leta, ko nismo zgolj pozivali k temu, da je v prvi vrsti treba trošiti manj, temveč smo tudi predstavljali iniciative, ki ne vključujejo trošenja. Na ta dan so se zvrstili različni dogodki, kot so izmenjevalnice, odprta je bila knjižnica reči, popravljalnica in še kaj.

Tematsko številko glasila Etični potrošnik si lahko preberete tukaj. Vabimo vas, da nas spremljate tudi na FB.

Video zapis ulične akcije, pa si lahko pogledate tukaj.
Kartica 100% popust
Kartica “Volk in ovčke”

Obenem bi se radi ob tej priložnosti ponovno zahvalili vsem bivšim, sedanjim in prihodnjim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so in bodo soustvarjali ta dan.

VSI, KI SI ŽELITE SODELOVATI LETOS STE VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE … saj veste – več glav več ve!!!!!

Vir: http://focus.si/dan-brez-nakupov-bo-pridruzi-se/

Advertisements

Spletna razstava »Prava cena goriv«

Cena goriva ni zgolj ta, ki jo plačamo na bencinskem servisu, tako kot okoljska škoda goriva ni zgolj ta, ki jo povzročimo z našo vožnjo. Ogromne obremenitve okolja nastanejo tudi pri pridobivanju različnih vrst goriva. Društvo Focus na Dan Zemlje objavlja spletno razstavo, ki prikazuje le delček zgodbe v ozadju polnega rezervoarja, ki je velikokrat zamolčana. Organizaciji Greenpeace se zahvaljujemo za možnost uporabe njihovih fotografij, predvsem pa njihovim aktivistom, ki vdano dokumentirajo nepravičnosti širom sveta. Vabljeni k ogledu!

Več na: http://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/prava-cena-goriv/

Upor proti brezglavemu nakupovanju

V Dnevniku RTV Slovenija 27.11.2015, so pripravili prispevek o dnevu brez nakupa, ki smo ga obeležili 28.11.2015.

Prispevek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174373917

Dan brez nakupov je neuradni dan protesta proti potrošništvu. V Sloveniji ga letos oznamujemo v soboto 28.11.2015, poleg Focusa – društva za sonaravni razvoj sodelujejo še BUNA, Ekvilib Inštitut, Smetumet Ked, FLOR – Etično nakupovanje, Društvo 5. maj, Sekcija Mladi za varnost, 3muhe ter številni prostovoljci in posamezniki.

Ob tem so na MMCju zapisali:

Čezmerno nakupovanje škoduje okolju in ustvarja nevzdržne delovne razmere

Pretirano potrošništvo ima številne škodljive posledice, ki jih bodo čutile tudi prihodnje generacije, ob jutrišnjem dnevu brez nakupov opozarjajo nevladne organizacije.

Predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo pravi, da želijo s tem dnevom opozoriti na zgrešene nakupovalne navade: “Sploh v predprazničnem času, ko še posebej nakupujemo pretirano. Želimo opozoriti in spodbuditi premislek o naših praksah in o tem, kaj bi nas in tiste, ki jih obdarujemo, zadovoljilo bolj kot neki material, ki povzroča škodo vse naokoli.”

Predsednica društva je opozorila, da “tudi decembrski dobri možje zagotovo ne bi želeli podarjati stvari, ki uničujejo okolje in ustvarjajo nevzdržne delovne razmere”.

Naša družba nakupovanje spodbuja

Psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja Katja Z. Istenič je ob tem poudarila, da občutek zadovoljstva, ki ga posameznik občuti ob nakupu, zelo hitro izzveni, saj se na kupljeno stvar navadi. Poleg notranjih vzgibov za nakupovanje, pravi psihologinja, obstajajo tudi zunanji – živimo namreč v družbi, ki nakupovanje spodbuja, hkrati pa se ljudje nikjer ne morejo naučiti razumnega odnosa do denarja.

Opozorila je, da so ljudje pod nenehnim pritiskom, da naklonjenost do soljudi izražajo z darili, vendar za to obstajajo tudi drugi načini.

Isteničeva predlaga tudi, da se nakupe načrtuje vnaprej, saj se tako lahko izognemo nakupovanju nepotrebnih stvari. “Če pa se znajdemo v položaju, ko bi nekaj kupili impulzivno, se je dobro za hip ustaviti in premisliti, ali to stvar resnično potrebujemo,” je še pojasnila.

Živimo na račun prihodnjih generacij

Kavka Gobbova je opozorila na posledice čezmernega nakupovanja na okolje. Po besedah predsednice Focusa je zgovorno že samo dejstvo, da “smo avgusta porabili celoten letni proračun naravnih virov; se pravi, da si izposojamo od prihodnjih generacij”.

Potrošniška mentaliteta je po njenih besedah škodljiva tako za posameznika kot za okolje. “Očitno je z gospodarskim sistemom tudi nekaj narobe, če moramo trošiti na način, da si spodkopavamo Zemljo, na kateri živimo … Planet je samo eden, mi ga potrebujemo, on pa nas ne,” je še dodala.

MMC RTV SLO/STA

Vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/cezmerno-nakupovanje-skoduje-okolju-in-ustvarja-nevzdrzne-delovne-razmere/379737

Etični potrošnik je na papirju, kdaj tudi v supermarketih?

Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja. 

»Pa smo ga dočakali, Etičnega potrošnika namreč. Vsaj na papirju,« so uvodne besede predsednice društva Focus Žive Gobbo, s katerimi se veseli tretje izdaje tudi v preteklosti zelo priljubljenega glasila in poudarja: »Kljub temu, da etična potrošnja danes ni aktualna v obliki, kakršne smo si želeli, je vsaj toliko popularna, da ljudi zanima. Tudi zato, ker je še vedno potrošnja. Pogosto ne gre toliko za etiko kot za uveljavljeno potrošnjo, ki pa bi morda le malo manj uničevala oz. manj zbujala občutek slabe vesti.«

V okviru vseevropskega projekta Etični potrošnik v supermarketu – Supply Chainge – za pravične trgovske verige Focus naslavlja tako potrošnike same kot tudi predstavnike trgovskih verig v Sloveniji. Namen projekta je med drugim tudi povečati ponudbo izdelkov v supermarketih, narejenih po načelih pravične trgovine, vključno z lokalnimi, ekološkimi izdelki. Trgovci oblikujejo ponudbo glede na povpraševanje, in kot so povedali za glasilo, Slovenci kupujejo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov. Pa so bili izdelani ekološko?

Manjša lokalna socialna in ekološka podjetja ter ekološki kmetje se malo vključujejo v prodajo pri velikih trgovcih, saj ne morejo konkurirati izdelkom, narejenih v Aziji. Marže so visoke, kar še podraži njihove izdelke, prav tako pa niso sposobni zagotoviti zadostnih količin naenkrat. Zato raje prodajajo na tržnicah neposredno kupcem, s tem pa potrošniku nudijo ogromno informacij o izdelku.

»In kaj lahko naredimo potrošniki?« se sprašuje Živa Gobbo. »Vedno se trikrat vprašajmo, ali izdelek sploh potrebujemo. Velikokrat so naše želje posledice umetnega ustvarjanja želja prek oglasov. Če res ne moremo brez, si izdelek izposodimo, obnovimo starega, ga naredimo sami iz odpadnega materiala. Če gremo v nakup, poiščimo najprej rabljene izdelke, saj se za nastanek novega potroši veliko energije in surovin. Če pa že kupimo novo, naj bo ekološko pridelano in lokalno, ne pozabimo pa niti na najšibkejše člene v dobavni verigi izdelka: izkoriščane otroke, slabo plačane delavce, kmete, uničeno okolje … « še dodaja.

Letos je evropsko leto za razvoj, pri katerem je eno pomembnih vprašanj ravno oblika potrošnje. Čez nekaj dni bo vrh Združenih narodov v New Yorku sprejemal novo razvojno agendo 2015, ki bo naslednica t.i. milenijskih ciljev. Novi cilji se osredotočajo na naslednja načela: nikogar ne smemo pozabiti; v središču so trajnostni razvoj in podnebne spremembe; spodbujati moramo nova delovna mesta in vključujočo rast; zagotoviti moramo mir, dostopne in odgovorne institucije za vsakogar ter vzpostaviti novo globalno partnerstvo za razvoj.

Glasilo na: http://www.focus.si/files/programi/Podnebje%20in%20razvoj/eticni_web2.pdf

Vir: http://www.focus.si

Zemljevid okoljskih konfliktov

Evropski okoljski biro (EEB), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, predstavljajo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov iz celotnega sveta, omogoča dober pregled in bazo okoljskih konfliktov. Zemljevid predstavlja tudi številne Slovenske okoljske konflikte.

Prekomerna potrošnja v razvitem svetu je povod za agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin. Vse hujše pomanjkanje naravnih virov ter agresivnejši načini izkoriščanja le-teh ogrožajo lokalne skupnosti po svetu. V povprečju je vsak teden ubit en aktivist, ki se bojuje za okoljsko pravičnost in zaščito človekovih pravic.

»Najbolj prizadete so revne, marginalizirane avtohtone skupnosti, ki nimajo politične moči, da bi si zagotovile okoljsko pravičnost in zdravje. V okoljske konflikte je vpletenih preko 2000 korporacij in finančnih institucij iz razvitih držav, a njihovo število raste tudi v državah v razvoju,« pravi Lidija Živčič iz društva Focus.

Med zgodbami opustošenja okolja, političnega zatiranja in preganjanja aktivistov je mogoče najti nekaj primerov, kjer je zmagala okoljska pravičnost, vendar pa je takšnih le 17 % primerov iz zemljevida.

Zemljevid prikazuje tudi okoljske konflikte v Sloveniji, ki jih ni malo. Poleg najbolj odmevnih (TEŠ 6, JEK in odlagališče RAO, Volovja reber, Lafarge Cement, Mežica), so tu še Cinkarna Celje, hitra cesta skozi Braslovče, Salonit Anhovo, črna odlagališča itn. Praktično v nobenem Slovenskem primeru pa ni zmagala okoljska pravičnost.

»Energetski lobiji in okoljsko sporna podjetja pri nas uporabijo vsa sredstva, da onemogočijo sodelovanje javnosti in zaradi želje po čim večjem dobičku pozabijo na okolje. Odgovornost za politične odločitve, ki so takšne projekte odobrile, ostajajo nekaznovane,« komentira situacijo v Sloveniji Živčičeva.

Zemljevid bistveno olajša iskanje informacij, povezovanje skupin s podobnimi problemi in povečuje vidnost okoljskih konfliktov. Prav tako se ga lahko uporablja pri poučevanju in zagovorništvu. Cilj je, da bi zemljevid dopolnili še z ostalimi, prav tako konfliktnimi območji in primeri, da bi organizacije in strokovnjaki vnesli čim več informacij iz območij, ki trenutno niso pokrita na zemljevidu.

Vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Okoljski-Konflikt-Slovenija-Zemljevid

Več na: http://ejatlas.org/