Tagged: Ljubljana

Sporno reklamiranje v Stari Ljubljani moti le Levico

Svetnica Nataša Sukič sprašuje, zakaj MOL v zgodovinskem mestnem jedru reklamiranje podpira, namesto da bi ga omejevala.

Reklamiranje na velikih plakatnih panojih v Ljubljani se je tako razpaslo, da postaja že moteče. Sploh ker pri njem sodelujejo mestna oblast in varuhi kulturne dediščine. Najbolj sporno je, da ga dopuščajo na zaščitenih območjih, kot je Stara Ljubljana. Temu se je s pobudo za omejitev oglaševanja v javnem prostoru že drugič uprla samostojna mestna svetnica Levice Nataša Sukič.

Na septembrski seji je Sukičeva od mestne uprave zahtevala pisni odgovor na svojo pobudo o omejitvi oglaševanja v mestnem središču. Zapisala je, da je oglaševanje v Ljubljani »pereč problem«, saj je mesto preplavljeno z raznimi reklamami, ki zakrivajo njegovo podobo. Trdi, da je objektov za oglaševanje vedno več, še posebej na frekventno obremenjenih lokacijah in celo v zgodovinskem mestnem jedru. Meni, da kazijo javni prostor, zakrivajo kulturno in zgodovinsko dediščino ter spomenike. Varstvo kulturne dediščine in skrb za javni prostor bi morala biti po njenem prepričanju med najpomembnejšimi nalogami mesta. Pretirano oglaševanje namreč onemogoča ogled in dostop do spomenikov nepremične kulturne dediščine, posega v zaščitene vizure starega mesta, fizično omejuje premikanje pešcev in kolesarjev v mestu ter privatizira javni prostor.

Kršenje lastnih zapovedi

Čeprav odlok o oglaševanju v MOL predpisuje število oglaševalskih objektov za oglaševanje, je po njenih ugotovitvah število svetlobnih vitrin in stenskih tabel že preseženo. Ne more se sprijazniti s tem, da je MOL na začetku poletja v zameno za 20 novih postajališč sistema Bicikelj podjetju Europlakat dovolila postaviti kar 80 novih svetlobnih vitrin, saj da to ni v skladu s smernicami trajnostnega razvoja mesta in zaščite starega mestnega jedra. Trdi, da je čezmerno oglaševanje oblika nasilnega prisvajanja javnega prostora, ki mora biti dostopen za vse. Mestna politika tako dovoljuje, da oglaševanje zaseda lokacije, ki bi morale biti namenjene drugačni, predvsem nekomercialni javni rabi. Javni prostor se s tem privatizira in onemogoča, da ga koristijo meščani, še dodaja Sukičeva.

Vdor v Staro Ljubljano

Še bolj pa jo skrbi, ker veliki oglaševalski objekti vdirajo celo na območja za pešce v starem mestnem jedru in v cone, rezervirane za pešce, kjer jih doslej ni bilo. Zdaj pa je Europlakat dobil možnost, da z dovoljenjem občine male svetlobne vitrine postavlja na Čopovi, Nazorjevi in Wolfovi ulici, na Trubarjevi cesti, Mestnem in Krekovem trgu, v Knafljevem prehodu, na zaprtem delu Miklošičeve ceste (ob Emporiumu in Nazorjevi) in celo ob Dvornem trgu. To je dragocen prostor, ki si ga meščani že tako delijo z vse bolj razširjenimi gostinskimi vrtovi. Po novem ga bodo zasedali še oglaševalski objekti, prostora za uporabnike mesta pa bo vedno manj.

Čeprav so svetlobne vitrine dobile dovoljenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, v stranki Levica menijo, da jih ne bi smeli postaviti, saj gre za zaščiteno območje, na katerem ni dopustno, da zastirajo poglede na objekte kulturne dediščine. Zato hočejo pisni odgovor, s kakšnimi argumenti je ZVKDS dovolil postavitev vitrin na Slovenski cesti in tik ob Šempetrskem mostu, ali je pristojni mestni organ dal soglasje za postavitev svetlobne vitrine na vogalu pred otroško bolnišnico na sredini pločnika Vrazovega trga in Rozmanove ulice oziroma pred Dnevnikovo stavbo na pločniku na Kopitarjevi ulici v varovana pasova ceste, sicer namenjena pešcem in kolesarjem. Prav tako pa hočejo vedeti, kakšne argumente so uporabili za postavitev svetlobnih vitrin na Dvornem trgu in ploščadi Krekovega trga, ko so na pristojnem zavodu zaprosili za dovoljenje omejevanja odprtih javnih trgov, ki zdaj meščane spodbujajo k potrošnji.

Svetlobne vitrine na Mestnem trgu, pa četudi ob potopnih smetnjakih, so za Levico povsem nedopustne. Zato bi radi zvedeli, kakšni so bili razlogi, da so takšne postavitve v zgodovinsko mestno jedro zdaj dopustne.

Kopališče Ilirija

Ker je kopališče Ilirija zaščiten objekt kulturne dediščine, Sukičeva ne razume, kako so lahko na strehi stavbe, fasadi in vrtni ograji nameščeni veliki jumbo plakati. Zato sprašuje, s čigavim dovoljenjem je Bloudkov športni objekt zdaj z vseh strani obdan s plakati in kolikšni so prihodki od plakatiranja na letni ravni iz tega naslova.

Na stavbi MOL na Poljanski 28 so na celotni stranski slepi fasadi (proti Roški cesti) vse leto nameščeni ogromni jumbo plakati. Ker fasada ni v slabem stanju, je prepričana, da je ni treba zakrivati. Zato jo zanima, kdo oddaja lokacijo za trženje in kako velike prihodke prinaša plakatiranje na letni ravni.

Modna hiša Emporium (nekdanji Centromerkur in Urbančeva palača) je na zgornjem vhodnem delu prekrita z reklamnim panojem, ki prekriva pročelje objekta kulturne dediščine. Sukičevo zanima, ali je mestna inšpekcija že ukrepala, saj pravilnik o merilih za določitev lokacij in o lokacijah za oglaševanje določa, da oglaševalskih objektov ni dovoljeno postavljati v zgodovinsko mestno jedro ter na konstrukcije in ograje podvozov, nadvozov in mostov.

V reklame ovit Plečnikov stadion

Poleg naštetih primerov je po vsej Ljubljani ogromno spornih plakatov tako v križiščih cest in ulic kot tudi v okolici pomembnih spomenikov. Eden takih je tudi Plečnikov stadion. Tam se bohotijo reklame tako na »zaščitni« ograji ob Dunajski cesti kot tudi v križišču Samove in Vodovodne. Pred kratkim pa je občina na svoji parceli ob Samovi, kjer sta nekdaj stala bencinska črpalka in kasneje salon za prodajo rabljenih vozil, dovolila še postavitev velikega reklamnega stebra, ki zdaj dominira tik ob zanemarjeni Plečnikovi ograji na tem delu stadiona. Pri tem se niso potrudili niti toliko, da bi vsaj počistili plevel vzdolž južnega dela stadiona. Novo reklamo so le ogradili s kričečo plastično ograjo.

Janez Petkovšek

Vir: http://www.delo.si/novice/ljubljana/sporno-reklamiranje-v-stari-ljubljani-moti-le-levico.html

Advertisements

Odkrijte Ljubljano!

Ljubljana se je spremenila v turistično tovarno, ne da bi se o tem kdaj resno pogovorili

Nekoč bo prišel zoprn trenutek, ko bo neki ljubljanski župan moral postaviti neprijetno vprašanje »Kako omejiti turizem?«. Ne bi bil rad na njegovem mestu. Uvajati bo moral neprijetne regulacije, obdavčevati dejavnosti in se spopasti z novo nastajajočim plemenom Airbnb nepremičninarjev. Sodeč po tem, kakšne težave imajo podobne pobude drugod po Evropi, bo pojedel veliko sranja. Domačini sicer že dolgo za šanki jamrajo nad gužvo in cenami v mestu, toda te nevšečnosti težko ustvarijo politično voljo za resen sistemski poseg v sicer bleščečo panogo. Turizem je enostavno preveč donosen, da bi ga preizpraševali – nasprotno, večkrat mu dodelujemo mesijansko vlogo in o njem govorimo kot o božjem daru, ki se mu ne gleda v zobe. Tako kot pri drugih industrijah je zato prepovedana vsaka javna debata o tem, kakšne bodo njene dolgoročne posledice, kako vzdržna je, koga bo zaposlovala in kako se bodo delili dobički. Ljudje, ki odpirajo ta vprašanja, so prikazani kot naduti levičarski nergači, ki svojim sokrajanom ne privoščijo služenja denarja. Nič drugače ni, če se v vašem mestu odpira poceni linija Ryan Aira ali pa nova lakirnica – vsako najmanjše negodovanje nad vplivi neke industrije je takoj utišano z glasnim očitkom: »A misliš, da ste tako bogati, da ne potrebujete novih delovnih mest?«

Nadaljevanje na: http://www.mladina.si/181467/odkrijte-ljubljano/

Miha Blažič – N’toko

Varuhi dediščine pokleknili pred oglaševalci

ZVKDS je najprej zavrnil večino lokacij za svetlobne vitrine, nato pa je vodja območne enote Ljubljana izdal nove pogoje.

Na Mestnem trgu, Čopovi ulici in drugih ljubljanskih ulicah že pripravljajo teren za postavitev malih svetlobnih vitrin, s katerimi občina na stežaj odpira vrata oglaševanju v središču mesta. Soglasje zanje so izdali tudi varuhi kulturne dediščine. Preverili smo, na kakšni podlagi.

Da bodo po prenovljeni Slovenski cesti male svetlobne vitrine zavzele še druge dele ožjega mestnega središča, tudi staro mestno jedro, smo že pisali. Vitrine bodo postavljene v okviru širitve sistema Bicikelj – za vsako novo postajališče zasebnemu partnerju Europlakatu pripadejo štiri lokacije za vitrine. Kar pomeni skupno 80 lokacij za oglaševanje. Ker je občina Europlakatu dovolila postavitev oglasov ob Slovenski cesti, še preden so sploh sklenili dogovor o širitvi Biciklja, v praksi to pomeni dobrih 60 novih svetlobnih vitrin, ki bodo skoraj vse v centru.

V zadnjih dneh so že pripravili teren za postavitev dveh na Mestnem trgu, enako v Čopovi ulici, kjer so delavci KPL rezali kamnite plošče. Kje bodo stale oglaševalske vitrine, se vidi tudi v neposredni bližini Prešernovega trga na Miklošičevi in Trubarjevi. Med predvidenimi lokacijami so še Nazorjeva, Wolfova, Krekov trg …

Novi vitrini že stojita na Dvornem trgu in ob Kopitarjevi ulici. Kot smo izvedeli na občini, naj bi vse postavili do začetka julija. Oglaševalski objekti se sicer v središču Ljubljane pojavljajo že ves čas, a povečini nelegalno, brez ustreznih dovoljenj. Tokrat pa je MOL poleg lastnega dovoljenja poskrbela tudi za soglasje pristojnih za varstvo kulturne dediščine, kot to za historično območje mestnega središča ter zemljišča in objekte, ki so varovani s predpisi o varstvu kulturne dediščine ali ohranjanju narave, predvideva občinski prostorski načrt.

Ob našem prvem pisanju o tem je vodja ljubljanske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) Boris Vičič zatrdil, da so pri izdaji soglasja upoštevali vso veljavno zakonodajo oziroma predpise s tega področja. A zaposlena na eni od območnih enot, ki ni želela biti imenovana, nas je opozorila, da bi zavod lahko zavrnil izdajo soglasij za oglaševanje v središču Ljubljane – in po njenem mnenju bi zaradi varovanja kulturne dediščine to moral storiti. Zato smo šli po sledeh, kako je bilo soglasje sploh izdano. In ugotovili, da je bil postopek precej nenavaden.

Najprej soglasje le za osem lokacij

Čeprav so dogovor o širitvi Biciklja z Europlakatom podpisali šele lani poleti, je občina že decembra 2015 od ZVKSD, območne enote Ljubljana, zahtevala izdajo kulturnovarstvenih pogojev (KVP) za 80 lokacij za postavitev malih svetlobnih vitrin v ožjem mestnem središču. Kulturnovarstvene pogoje je namreč treba pridobiti pred izdajo soglasja. Od predlaganih 80 jim je zavod odobril le osem lokacij, za druge pa so izdajo pogojev zavrnili, ker so »v nasprotju z varstvenim režimom ter značilnostmi prostora in njegovih varovanih prvin in konservatorskimi izhodišči za varovanje kulturne dediščine«.

Ker je zavod veliko večino lokacij zavrnil, se je občina pritožila na ministrstvo za kulturo. Vodja ljubljanske enote ZVKDS Boris Vičič je v odgovoru na novinarsko vprašanje, v katerem smo poizvedovali o kulturnovarstvenih pogojih, zapisal, da so izdali dopolnjene pogoje, in sicer »po uspešni pritožbi vlagatelja (MOL, op. p.) na ministrstvo za kulturo na naše prvotne KVP. Zato smo opravili dodatne preverbe«.

A to ne drži, smo ugotovili iz dokumentacije, ki so nam jo v zvezi s tem postopkom na našo zahtevo poslali z zavoda. Ministrstvo o pritožbi MOL sploh ni odločalo, saj jo je občina 14. aprila umaknila, zato je ministrstvo postopek ustavilo. In kaj je vodilo k umiku pritožbe? Kot je razvidno iz dopolnjenih KVP, so 7. in 13. aprila opravili »dodatna terenska ogleda in usklajevanje posameznih svetlobnih vitrin«. Temu je torej takoj sledil umik pritožbe MOL, nato nova vloga za nekoliko manj lokacij (izpustili so na primer nabrežja Ljubljanice) in konec maja dopolnjeni pogoji, ki so namesto na osmih omogočali postavitev vitrin na 40 lokacijah.

Vodja enote povozil pogoje podrejene

V nasprotju s prvimi, bolj strogimi kulturnovarstvenimi pogoji, pod katere sta se podpisala konservatorka Marija Režek Kambič kot vodja postopka in vodja enote Vičič, je pod dopolnjenimi pogoji, kot tudi pod kulturnovarstvenim soglasjem, izdanim na njihovi podlagi, podpisan samo Vičič. Poleg tega so se bistveno spremenile utemeljitve, zakaj je postavitev oglaševalskega objekta na neki lokaciji dopustna oziroma zakaj ne. Naša sogovornica, ki tudi sama izdaja pogoje za takšne in drugačne posege v varovana območja, nas je opozorila, da bi bilo treba v njih razložiti, »zakaj neki poseg ni slab za dediščino oziroma v konkretnem primeru, zakaj so te vitrine nemoteče za ohranjanje odnosa med prostorom in stavbami«, saj gre za nov element v prostoru. »Utemeljiti je treba upravičenost posega in to, kako je zadoščeno varstvenemu režimu,« je poudarila.

In prav v utemeljitvah je največja razlika med prvotnimi pogoji, ki so dopustili postavitev le osmih vitrin, in dopolnjenimi, ki so odobrili 40 lokacij. Če je Vičič v dopolnjenih pogojih za 13 vitrin na osrednjem delu Slovenske ceste (ki so sicer tam stale, še preden je občina zaprosila za soglasje zanje) utemeljil, da je »postavitev v skladu s projektom prenove Slovenske ceste«, je bila v prvotnih pogojih nedopustnost njihove postavitve razložena precej širše. Tudi na Mestnem trgu je bila postavitev vitrin najprej nedopustna, ker ni skladna z varstvenim režimom odloka o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Ljubljane in grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, »ki prepoveduje spreminjati varovane vrednote talnega oblikovanja ter opreme in prostora«. A je nato postavitev dveh oglaševalskih objektov postala dopustna. Z razlago: »Primerna lokacija tik ob potopnih zbiralnikih.« Nekatere spremembe pri utemeljitvah posameznih lokacij za vitrine navajamo v grafiki.

Vičič je na naše vprašanje, zakaj so v primeru Slovenske ceste ocenili, da je oglaševanje v tako velikem obsegu primerno, odgovoril: »Pri svojem odločanju poskušamo najti optimalno rešitev v okviru predpisov (če seveda prepoved ni eksplicitno določena) in ne naše osebne presoje.« Toda to, da je v dopolnjenih pogojih vodja enote povozil utemeljitve svoje podrejene, kaže na ravno nasprotno.

ZVKDS: besede eno, praksa drugo

Naj spomnimo, da se je ZVKDS oziroma njegov generalni direktor Jernej Hudolin pred dvema letoma pridružil javnemu apelu za omejitev in regulacijo zunanjega oglaševanja v javnem prostoru, ki ga je vrsta društev, zbornic, fakultet in drugih institucij, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, naslovila na vlado, pristojna ministrstva in občine. V pozivu so zapisali, da »že v Ljubljani lahko naštejemo več spomeniško zaščitenih spomenikov, ki jih ‘krasijo’ reklamni panoji, svetlobni displeji in podobno«. In da je »poseben problem praksa financiranja občinskih programov in storitev s trženjem oglasnih mest v javnem prostoru, na škodo podobe tega prostora in kakovosti javne storitve«.

Navedli so še, da »kulturnovarstvene službe, katerih glavna naloga je prav zavarovanje spomenikov pred degradacijo, največkrat nimajo pravnoformalnih vzvodov za preprečevanje in odstranjevanje neprimernih posegov v stavbno in naravno dediščino«. Tudi tokrat niso imeli vzvodov?

Za občino ni omejitev za oglaševanje

S seznama lokacij za oglaševanje, za katere je MOL zaprosila za soglasje kulturnovarstvenikov, je razvidno, da za občino omejitev glede oglaševanja v središču mesta tako rekoč ni. Na prvotnem seznamu tako najdemo skoraj vsa nabrežja Ljubljanice, od Adamič-Lundrovega, Cankarjevega, Hribarjevega (na katerem so hoteli postaviti kar pet vitrin), Petkovškovega, Brega, Krakovskega nasipa. Kar sedem vitrin so nameravali postaviti na Kongresnem trgu, med predlaganimi lokacijami najdemo tudi Stritarjevo ulico in Prešernov trg.

Nad nekaterimi izmed teh ulic in trgov niso obupali niti v novem krogu iskanja dovoljenj za manjkajoče lokacije za vitrine. MOL je zaprosila za pogoje za 35 lokacij, razen ene so vse v središču mesta, zavod ji je februarja izdal pogoje za enajst lokacij, druge pa zavrnil. Občina je med drugim znova predlagala postavitev vitrin na Bregu, Cankarjevem in Petkovškovem nabrežju, Prešernovem in Kongresnem trgu, na novo pa tudi na Ribjem trgu, Pod trančo in na Gornjem trgu.

V dokumentu zavod že tretjič v dobrem letu dni opozori, da so za ureditev Cankarjeve ceste izdali kulturnovarstvene pogoje, »v katerih postavitev objektov za oglaševanje ni dopustna«. A svetlobna vitrina Europlakata na Cankarjevi še kar stoji …

Maša Jesenšek

Vir: http://www.delo.si/novice/ljubljana/varuhi-dediscine-pokleknili-pred-oglasevalci.html

Potrošništvo kot oblika sodobnega suženjstva

Pedagoški inštitut v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature vabi na nadaljevanje mesečnih diskusij “PI pogovori”. Tokrat na temo:”Potrošništvo kot oblika sodobnega suženjstva”. V sredo, 11. januarja 2016 ob 19:00 v Trubarjevi hiši literature, Ribji trg 2, Ljubljana (vhod v prostore Trubarjeve hiše literature je s Stritarjeve ulice 7).

Potrošništvo je vsakdanji pojav, vendar mu namenjamo premalo kritične pozornosti. Zato bomo nastopajoči v prispevku kritično analizirali potrošništvo s filozofskega, sociološkega, ekonomskega in psihološkega vidika.

Homo consumens je derivat homo oeconomicusa, kjer je potrošnja logično nadaljevanje proizvodnega procesa. Kapitalizem je ustvaril univerzalen sistemski okvir potrošniške kulture, ki psihološko pogojuje vedenje potrošnikov. Ozavestili bomo osnovne trgovske trike in odzive potrošnikov, ki presegajo teorijo naravnih potreb in segajo v umetne želje drugega.

Sogovorniki:
dr. Bogomir Novak, Pedagoški inštitut
dr. Dražen Šumiga, svobodni filozof
dr. Darko Štrajn, Pedagoški inštitut
dr. Bojan Žalec, Teološka fakulteta

Več na: http://novice.pei.si/?page_id=1699

Volkswagnov maraton in oglaševalska kultura laži

25. oktobra bo v Ljubljani potekala ena največjih rekreativnih prireditev pri nas, jubilejni 20. ljubljanski maraton, ki je letos po glavnem sponzorju prireditve poimenovana »Volkswagen Ljubljanski maraton«. Glede na to, v kakšnih kontekstih te dni beremo o škandalu v tem podjetju, je že odločitev, kaj šele vztrajanje organizatorjev pri glavnem sponzorju te rekreativne prireditve, lahko sporna.

Medijska sporočila o Volkswagnu gredo nekako takole: »Pred kratkim so odkrili, da je nemško avtomobilsko podjetje Volkswagen prodajalo avtomobile na dizelski pogon s programsko opremo, ki je prirejala podatke o izpustih škodljivih snovi. Vgradili so jo v kar 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Na testih so zdaj ugotovili, da je Volkswagnova oprema prikazovala nižje vrednosti vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo avtomobili v resnici. […] Po podatkih družbe Porsche Slovenija je s sporno Volkswagnovo opremo v Sloveniji opremljenih 34.291 vozil. Po posameznih znamkah gre za 22.085 osebnih in gospodarskih vozil Volkswagen, Škoda (6.173), Audi (3.888) ter 2.145 vozil znamke Seat. […] Škandal je že sprožil vrsto dodatnih preiskav po vsem svetu, v ZDA in Švici pa so že prepovedali prodajo modelov, v katere je vgrajena sporna tehnologija. Hrvaška je napovedala, da bo od Volkswagna zahtevala odškodnino, če se bodo navedbe o manipulacijah s programsko opremo za merjenje izpuhov škodljivih snovi izkazale za točne. “Proizvajalec bo moral plačati zaradi svojega pohlepa, onesnaženja okolja in zdravja ljudi,” so pojasnili na ministrstvu za varstvo okolja in narave. Z ministrstva so še sporočili, da bo njihova posebna preiskovalna komisija preverila navedbe o obtožbah proti Volkswagnu, izračunala finančne posledice ekološke prevare in predlagala pravne ukrepe.«

Kot vemo, pri tem Volkswagen verjetno ni bil osamljen. Že leta 2011 je Greenpeace proti Volkswagnu izvajal kampanjo, ki jo je poimenoval »The Dark Side of Volkswagen« (Temna stran Volkswagna). Z njo je želel javnost opozoriti na dvoličnost enega največjih avtomobilskih podjetij na svetu, ki se izdaja za »najbolj zeleno avtomobilsko podjetje«, hkrati pa v EU blokira regulacije na področju učinkovitosti avtomobilov. Teh praks uveljavljanja industrijske moči za svoje interese, ki so v nasprotju z interesi potrošnikov in okolja, vse do danes podjetje ni spremenilo.

Navkljub vsemu temu je jubilejna osrednja slovenska rekreativna prireditev, ki že po definiciji »slavi« svobodo lastnega gibanja in čisto okolje, poimenovana po tem podjetju. To lahko sicer do neke mere razumemo, če poznamo sodoben kontekst tovrstnih prireditev. Maratoni in podobne množične rekreativne prireditve so postali nekakšen »trendovski trgovski center« na prostem, kjer je v ospredju predvsem slavljenje potrošništva. Čeprav si tudi tovrstna »potrošniška blaznost« nedvomno zasluži resen premislek, pa je v aktualnem primeru še bolj smiselno kritiko usmeriti proti glavnemu sponzorju rekreativne prireditve.

V Sloveniji imamo močno avtomobilsko kulturo in tudi močno povezavo z (nemško) avtomobilsko industrijo, zato je dejstvo, da pri nas glede te »afere« v glavnem vlada molk, nekoliko lažje razumeti. Ravno omenjena prireditev je tako idealna priložnost, da ta molk »razbijemo« in podjetju Volkswagen povemo, kaj si mislimo o njihovem početju.

Vse udeležence maratona, gledalce in mimoidoče zato pozivamo, da na ali ob omenjeni prireditvi proti podjetju Volkswagen in njegovim dejanjem, ki so v škodo potrošnikom in okolju, izrazijo vsaj kak simboličen protest! V ta namen smo pripravili nekaj gradiva, ki ga lahko uporabite, lahko pa ste seveda kreativni tudi sami in na laži in zavajanja, ki jih v javnem prostoru ne smemo in ne moremo dovoliti, opozorite na kak sebi lasten način. Ustrezno bi se morali odzvati tudi množični in drugi mediji. Če morda lahko razumemo organizatorje, da se niso pravočasno odločili za umik svojega sponzorja, pa verjetno ne bo mogoče razumeti indiference vsaj tistih v množici ljudi, ki razumejo logike potrošništva in imajo ob njih vsaj takrat, ko gre za sporne oglaševalce, moralne pomisleke.

Dovolj je bilo prevar! Volkswagen, nič več zavajanj!

Prirejeni Greenpeacov strip:

VW1_text VW2_textVW3_text VW4_textVW5_text

Nekaj predlogov, ki jih lahko uporabite za protest:

WV_test4_mala WV_test3_mala VW_0 emisij_mala VW_test1_mala

Napotila:
Ti, ti, Volkswagen (Infodrom)
http://4d.rtvslo.si/arhiv/infodrom-prispevki/174365230
Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
http://www.motorevija.si/si/356/1576/Zavajanje_z_uradnimi_podatki_o_porabi_goriva.aspx
The Dark Side of Volkswagen
http://www.greenpeace.org/eu-unit/en/Publications/2011/The-Dark-Side-of-Volkswagen/
No more lies! – Activists protest in front of Volkswagen HQ
https://www.rt.com/business/316481-vw-protests-scandal-emissions/
Time for a Boycott! Volkswagen’s Fraud Should Shock Even the Cynics
http://greenandprofitable.com/boycott-time-volkswagens-fraud-should-shock-even-the-cynics/
Eko maraton?
http://zofijini.net/cenzurirano_eko/
Europe vs CO2
http://www.euvsco2.org/
Preverite, ali ima tudi vaš avto sporno Volkswagnovo opremo
http://www.vecer.com/clanek/201510076147997
V Sloveniji s sporno Volkswagnovo opremo opremljenih 34.291 vozil
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-sloveniji-s-sporno-volkswagnovo-opremo-opremljenih-34-291-vozil/375774
Volkswagen v Sloveniji upa na vnovično zaupanje, Hrvaška pa bi ga kar tožila
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2015/10/volkswagen_odziv_slovenija.aspx
Volkswagen and the dark side of corporate sustainability
http://www.greenbiz.com/article/volkswagen-and-dark-side-corporate-sustainability
Evropa popušča pod pritiski nemške avtomobilske industrije
http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/10/evropa_znizanje_izpustov_meja_95_gramov_2024.aspx
Za Merklovo so interesi nemške avtomobilske industrije pomembnejši od varovanja okolja
http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/saloni/2013/09/avtosalon_frankfurt_2013_angela_merkel.aspx
Volkswagen 20. Ljubljanski maraton
http://vw-ljubljanskimaraton.si/