Tagged: Meso

»Naša super hrana«

Spoštovani gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan

V zadnjih dneh sva opazila oglaševalski video v okviru kampanje “Naša super hrana”, ki ga je začela predvajati RTV Slovenija in ga financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Govoriva o oglasu “Naše super meso – naša super hrana”.

Res je, da se zdijo besede v oglasu skrbno izbrane, pa vendar so za nepozorne gledalce precej zavajajoče. Da so skrb rejcev, uravnotežena naravna krma in najvišji standardi predelave zagotovljeni, kot je rečeno v dvajset sekundnem oglasu, verjameva, da pristojni organi dobro bdijo nad nadzorom. Verjetno je tudi res, da je oglaševano meso odličnega okusa in kakovosti. Zagotovo pa se ne strinjava z drugim delom oglasa.

Drugi del namreč pravi, da je meso pomemben vir beljakovin, ki jih naš organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in delovanje in naj bo zato del naše uravnotežene prehrane. Res je, da je v mesu veliko beljakovin, po nekaterih študijah in današnjemu vsakodnevnemu večkratnemu uživanju mesa celo preveč, zagotovo pa ni meso edini vir esencialnih beljakovin in zato potreben kot del naše uravnotežene prehrane. Še več, Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 uvrstila mesne izdelke med možne in zelo verjetne povzročitelje več tipov raka. Nedopustno se nama zdi, da ministrstvo in država, zavoljo večje prodaje mesa, ki ga že tako preko kmetijskih subvencij podpiramo vsi davkoplačevalci, na račun davkoplačevalskega denarja financira oglase, in to na televiziji, ki jo plačujemo davkoplačevalci, zavaja svoje državljane, da naj bo meso del uravnotežene prehrane. Davkoplačevalce omenjava večkrat, saj hočeš nočeš moramo vsi državljani plačevati davke tudi za živinorejo, čeprav nas je med njimi sedaj že velik delež, ki živinoreje v nobeni obliki ne podpiramo ali pa vsaj ne podpirajo in ne kupujejo mesa in mesnih izdelkov, davke v ta namen pa moramo vseeno plačevati. Nadalje, Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti izjavila, da je veganska prehrana, torej prehrana, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora in s tem seveda tudi ne mesa, lahko povsem uravnotežena prehrana za vse ljudi, tudi otroke, nosečnice, starejše, doječe matere ter športnike.

Medtem, ko se svet bojuje proti poplavam, sušam, neurjem in ostalimi posledicami onesnaževanja okolja, ki najbolj prizadene kmetijstvo, eden glavnih krivcev onesnaževanja pa je živinoreja, kar so potrdili tudi Združeni narodi, pa se nama zdi absurdno, da ravno Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo spodbuja, financira in morda celo zavaja potrošnike k še večjemu nakupovanju izdelkov, ki uničujejo naš planet. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije bi z naravnimi viri, potrebnimi za prehrano enega vsejeda, lahko nahranilo 7 vegetarijancev ali 20 veganov. Naj navedeva še samo nekaj izjav Združenih narodov:

70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja, žito za živino),
živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih plinov kot vsa prometna infrastruktura skupaj. V to ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja,
1/3 kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja,
živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj),
živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje,
živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov).

Predlagava, da se omenjeni oglas umakne iz naših televizijskih zaslonov in se v prihodnje promovira kmetijske pridelke (sadje in zelenjavo), ki ne škodujejo zdravju državljanov, ne uničujejo našega okolja v takšnem obsegu kot mlečna, mesna in jajčna živinoreja, ter nimajo za posledico izkoriščanja živali. Ministrstvo naj ta sredstva raje nameni k ozaveščanju ljudi o prednostnih uživanja sadja in zelenjave ter skrbi za zdrav življenjski slog, kot je ne kajenje, ne pitje alkohola, več gibanja, uživanju manj izdelkov, ki vsebujejo predelan sladkor ter uživanju več sveže pripravljenih obrokov, namesto že vnaprej pripravljenih jedi. Če vi, kot minister, menite, da se že dovolj dela na teh področjih, ta sredstva raje namenite Ministrstvu za zdravje, da jih bo to ministrstvo porabilo k spodbujanju bolj zdravega načina življenja ali pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer bodo mlajše generacije učili o pomenu ohranjanja okolja in samooskrbi ter jih naučili, kako si pripraviti zares zdrave obroke.

Vljudno vas prosiva, spoštovani minister mag. Židan, za vaše mnenje glede najine dobronamerne pobude.

Prijazen pozdrav,

David Zorko,
Jure Poglajen

Krška vas, 29. 9. 2017

V vednost:

1. Vlada RS, kabinet predsednika vlade
2. Ministrstvo za zdravje
3. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Napotilo:
http://vegan.si/clanki/meso-je-superhrana-vsiljevanje-ideologije-davkoplacevalcu-z-davkoplacevalskim-denarjem/

Advertisements

Zakaj ni več podnebnih aktivistov veganov?

Ta teden sem se odločil, da postanem vegan. Odločitev je prišla po mnogih letih ko sem bil (včasih mesojed) vegetarijanec, ali (včasih vegetarijanski) mesojedec.

Za mojo odločitev je veliko razlogov. Pred kratkim sem prebral knjigo Jonathana Safrana Foerja, Eating Animals (»Prehranjevanje z živalmi«), ki sem jo vzel v roke skoraj po naključju. Po tem ko sem jo prebral, glede na sedanji način ravnanja z živalmi na podlagi moralnih razlogov ne morem več upravičiti prehranjevanja z živalmi.

Potem je tu še vpliv gojenja goveda na Amazonijo, kjer se uničuje obsežna območja gozda. In krčenje gozdov, ki ga povzročajo nasadi soje, ki se goji za zagotavljanje živalske krme.

In potem je tu še vpliv živinoreje na podnebje. Leta 2014 je profesor Tim Benton iz Univerze v Leedsu za Guardian povedal:

»Največji učinek, ki bi ga lahko ljudje prispevali k zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa ne bi bil, če bi opustili avtomobile, ampak če bi jedli precej manj rdečega mesa.«

Sam poskušam zmanjšati svoj ogljični odtis. V glavnem kolesarim ali uporabljam javni prevoz. Nisem lastnik avtomobila. V zadnjih dveh letih sem samo enkrat na kratko letel z letalom. Kupujem ekološko pridelano zelenjavo.

Tu in tam pa sem dal denar eni najbolj neprijetnih, onesnažujočih in okoljsko uničujočih industrij na planetu: mesni industriji. Do ponedeljka sem vsako jutro svoje koruzne kosmiče prelil z mlekom.

Lani je Peter Scarborough skupaj s kolegi iz Univerze v Oxfordu zbral podatke o dejanski prehrani več kot 50 000 ljudi v Veliki Britaniji, vključno z vegani, vegetarijanci, ribojedci in mesojedci. Analizirali so emisije toplogrednih plinov, ki so povezane z vsako od diet.

V študiji, objavljeni v reviji Climate Change so poročali, da povprečna mesna prehrana odda 2,5 krat več emisij toplogrednih plinov kot povprečna veganska prehrana. Skozi leto je prihranek pri emisijah enak 1,5 toni ogljikovega dioksida.

Kakšen delež emisij toplogrednih plinov prihaja iz živinorejskega sektorja?

Leta 2006 je FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) pripravila poročilo o podnebnih vplivih živinoreje. Pod naslovom »Dolga senca živinoreje« je poročilo ocenilo, da živinorejski sektor predstavlja 18% svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Sedem let kasneje je FAO izdal novo poročilo z naslovom »Boj proti podnebnim spremembam s pomočjo živinoreje«. Tokrat FAO poroča, da živinorejski sektor predstavlja 14,5% emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek.

Na svoji spletni strani FAO navaja, da »obeh številk ni mogoče natančno primerjati, ker se referenčna obdobja in viri razlikujejo«. Strokovnjak FAO je za The Guardian povedal, da nova številka temelji na »revidiranem modelu in posodobljenih podatkih, v skladu z novimi smernicami Medvladnega panela o podnebnih spremembah«.

V članku za revijo World Watch iz leta 2009, sta Robert Goodland in Jeff Anhang ocenila, da živinoreja pomeni 51% emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Predvidljivo, na svoji spletni strani PETA (Ljudje za etično ravnanje z živalmi) navaja to številko.

Ne glede na natančno številko je varno reči, kot to naredi FAO v svojem poročilu za leto 2013, da »ima živinorejski sektor pomembno vlogo pri podnebnih spremembah«.

Zmanjšati emisije iz živinoreje ali zmanjšati porabo mesa in mlečnih izdelkov?

FAO trdi, da je v sektorju živinoreje z različnimi metodami mogoče za 30% zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Te metode vključujejo povečanje učinkovitosti, izboljšanje praks upravljanja z gnojilom, boljše ločevanje ogljika na pašnikih in izbiranje virov z nizko intenzivnostjo emisij.

FAO opozarja na potrebo po kolektivnem, usklajenem in globalnem ukrepanju:

»V zadnjih letih smo pri reševanje vprašanj trajnosti lahko videli zanimive in obetavne pobude tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Potrebno je komplementarno delovanje različnih interesnih skupin za oblikovanje in izvajanje stroškovno učinkovitih, pravičnih omejitvenih strategij in vzpostavljanje potrebnih podpornih politik in institucionalnih okvirjev.«

Vendar se v 139 strani dolgem poročilu FAO nikjer ne pojavi beseda »vegetarijanski« niti beseda »veganski«. (Tudi besede »krutost« v poročilu ni najti, se pa na štirih mestih pojavi beseda »blaginja«). Namesto tega FAO trdi, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo na 9,6 milijarde in da…

»…bo zaradi večjega povpraševanja nastajajočega globalnega srednjega razreda, prehrana postala bogatejša, bolj raznolika in da bo posebej velika rast živil živalskega izvora; povpraševanje po mesu in mleku se bo do leta 2050 glede na ravni v letu 2010 predvidoma povečalo za 73 in 58 odstotkov.«

Ali ne bi prav tako, kot si prizadevamo za zmanjšanje emisij iz mesne in mlečne industrije, bilo smiselno, da bi zmanjšali tudi porabo mesa? To predlaga poročilo UNEP (okoljski program Združenih narodov) za leto 2010:

»Znatno zmanjšanje vplivov (iz kmetijstva) bi bilo mogoče le z bistveno spremembo v prehranjevanju svetovnega prebivalstva, stran od živalskih proizvodov.«

Seveda si ne prizadevam za zmanjšanje emisij iz živinoreje zato, da bi lahko še naprej kurili fosilna goriva. Za uspešen boj proti podnebnim spremembam moramo pustiti fosilna goriva v zemlji, kot tudi zmanjšati emisije kravjih »prdcev« (in krčenje gozdov).

Bistvena je sprememba prehrane

Lani je Chatham House objavil poročilo o globalnem javnem mnenju o porabi mesnih in mlečnih izdelkov. Poročilo izpostavlja, da »je poraba mesa in mlečnih izdelkov velik razlog za podnebne spremembe«, in da »je sprememba v svetovnem povpraševanju po mesnih in mlečnih proizvodih bistvenega pomena za doseganje podnebnih ciljev«.

Glavni avtor poročila Rob Bailey, je za Guardian povedal, da je glavni problem v tem,

»da se veliko dela na problemu krčenja gozdov in prometu, vendar obstaja velika vrzel na področju živinoreje. Tam obstaja globoka nepripravljenost po ukrepanju zaradi prepričanja, da ni v domeni vlad in civilne družbe, da posegajo v življenja ljudi in jim govorijo kaj naj jedo.«

Kar je dobro izhodišče. V septembru 2013 je nemška političarka stranke zelenih Renate Künast predlagala zamisel o vegetarijanskem dnevu v menzah. To je postal eden najbolj debatiranih predlogov katere koli stranke v času nemške volilne kampanje, ki je bil deležen toliko medijske pozornosti kot Sirija in evro-območje skupaj.

Zeleni so bili obtoženi spodbujanja »ekološke diktature«. Rainier Brüderle iz Svobodne demokratične stranke (FDP), takrat še koalicijskega partnerja, je dejal:

»Ljudje so dovolj pametni, da se sami odločijo kdaj bodo jedli meso in zelenjavo in kdaj ne. Nenehno govorjenje ljudem kaj naj počnejo, ni moje razumevanje svobode.«

Toda v svojem poročilu Chatham House trdi, da je »sprememba prehrane nujna, če ne želimo, da globalno segrevanje preseže dve stopinji Celzija.«

Kako naj torej podnebni aktivisti sporočajo pomen tega, da naj jemo manj mesa? Kako to, da ni več ljudi, ki jih skrbi za podnebne spremembe, veganov?

In, če prav pomislim, zakaj sem sam potreboval tako dolgo?

Chris Lang, 26. junija 2015

Vir: http://www.redd-monitor.org/2015/06/26/why-arent-more-climate-activists-vegan/

Naj jem meso?

Velika zdravstvena dilema in kako nahraniti planet

Priznani BBCjev novinar in znanstvenik dr. Michael Mosley, je v posebni dvodelni oddaji v sklopu legendarne znanstvene serije »Horizon« iskal resnico o mesu. V prvem delu se tako sprašuje ali je meso na žaru, kot so recimo hamburgerji in klobase, res lahko škodljivo za naše zdravje? Bi morali morda vsi postati vegetarijanci? Razkriva najnovejše znanstvene izsledke o teh dilemah in jih testira kar na sebi v enomesečni izključno mesni dieti. Rezultati so pokazali, da je imel že po enem mesecu prehranjevanja z mesom povišan krvni tlak, zvišan holesterol in zaskrbljujoče 3kg dodatne trebušne maščobe. Katero meso bi torej moral kupovati zdravi mesojedec? Njegov zaključek je predvidljiv. Če pojeste veliko rdečega, še posebej predelanega mesa (kot je recimo slanina), je to lahko za vas precej nezdravo.

Vsako leto vzgojimo in pojemo 65 milijard različnih živali, kar pomeni devet živali na vsakega prebivalca planeta. V drugem delu oddaje o problematiki prehranjevanja z mesom, dr. Michael Mosley raziskuje kakšna je cena tovrstnega prehranjevanja z mesom za planet na katerem živimo. Je za planet in okolje bolje kupovati organsko (prosta reja) ali tovarniško (farme) gojeno meso? Odgovor na to vprašanje ni povsem samoumeven.

Lahko jemo meso in smo hkrati ekološko ozaveščeni? Odvisno od tega kaj jedo živali. Če ste mesojedi, potem se morate skupaj z milijoni so-jedcev zavedati, da ta izbira prehrane prihaja z zelo visoko ceno. Skoraj tretjina zemeljske površine, ki je ne pokriva led, je namenjena vzreji živali. Približno 30% vseh pridelkov je namenjeno krmljenju živali. Najnovejša poročila ZN za prehrano in kmetijstvo kažejo, da je živina odgovorna za več kot 14% emisij vseh toplogrednih plinov – to je enaka količina plinov, kot jih skupaj proizvedejo vsi avtomobili, letala, ladje in vlaki na svetu. Če to ni še dovolj strašljivo, se bo predvidoma poraba mesa v naslednjih 40 letih podvojila, saj ljudje gmotno postajajo premožnejši, s tem pa se spreminjajo tudi njihove prehranske navade. Torej, kako se bomo spopadli s tem problemom?

V iskanju odgovorov se je dr. Michael Mosley odpravil v ZDA, v eno od največjih svetovnih potrošnic mesa in na široko odprte prerije Flint Hillsa v Kansasu. Tukaj še vedno pasejo govedo kavboji in kavbojke, kot so to počeli zadnjih 150 let. Krave preživljajo svoje življenje na paši, jedo travo, dokler ni čas, da jih pospremijo v zakol. To se zdi precej idilična podoba kmetovanja. Kljub temu pa vsebuje velik problem. Oborožen z detektorjem metana, ki se običajno uporablja za ugotavljanje nevarnega puščanje plinov, se dr. Mosley poda med čredo krav in kmalu zazna alarmantno visoke koncentracije plina. Te krave proizvajajo ogromne količine metana. Razlog je v tem, da živina, ki se prehranjuje s travo, proizvaja metan, ki je škodljiv za okolje. Ena krava lahko proizvede do 500 litrov metana na dan. Če to pomnožimo z 1,5 milijarde govedi, kolikor jih imamo trenutno na našem planetu, dobimo zelo veliko plina. To ima velik vpliv na okolje, ker metan je kar 25-krat močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid. Za razliko od večine sesalcev, lahko govedo, zahvaljujoč bilijonom mikrobov, ki živijo v njihovih želodcih, živi samo od trave. Ti mikrobi razgradijo celulozo v travi v manjše, hranljive molekule, ki jih krave prebavljajo, vendar pa pri tem mikrobi proizvajajo tudi ogromne količine eksplozivnega metana, ki ga krave tako ali drugače spuščajo v okolje. Ker je pri govedu trava vir metana, je eden od načinov za zmanjšanje nezaželenega plina, sprememba njihove prehrane.

V Teksasu je mogoče videti zelo drugačen način kmetovanja. Na tisoče goved je zaprtih na blatnih površinah brez trave, obdanimi z ogradami in hranjene s hrano, ki temelji na skrbno oblikovani mešanici koruze, maščob, rastnih hormonov in antibiotikov. To se zdi nasprotno od tega, kar bi naj veljalo za okolju prijazno kmetovanje, vendar eden od lastnikov farme, Mike Engler trdi, da je ta način kmetovanja »bolj zelen« kot reja krav na pašnikih – saj njihova večja učinkovitost vodi k manjšemu vplivu na okolje. Znanstveno sestavljena prehrana pomeni, da krave hitreje pridobijo na teži in proizvedejo veliko manj metana kot govedo, ki je rejeno na tradicionalen način. Študije so pokazale, da goveje meso, proizvedeno na ta način, proizvede do 40% manj metana kot tisto, ki ga krmijo s travo. To je sicer oblika kmetovanja, ki še ni povsem razširjena, vendar če za merilo vzamemo emisije in ekonomičnost, je tovrstna intenzivna reja, ki temelji na koruzi, okolju bolj prijazna. Vendar pogled na tako rejene krave ne mine brez skrbi za njihovo počutje in humanost tovrstnega početja.

Kaj še lahko naredimo, da bi zmanjšali vpliv mesa na okolje? Katero meso je okolju najbolj prijazno? Skozi tehniko, ki so jo znanstveniki poimenovali »analiza življenjskega cikla« lahko dobimo podatke o okoljskem vplivu različnih vrst mesa. Najslabše se, kot že rečeno, odrežejo živali, ki se prehranjujejo s travo, kot so krave in ovce. Prašiči in piščanci, ki jedo bolj mešano prehrano, se že odrežejo bolje. Okolju najbolj prijazne pa so školjke, ki za rejo potrebujejo relativno malo energije.

Druga strategija je, da najdemo kak drugi alternativni vir živalskih beljakovin. Žuželke, na farmah gojene ribe in celo v laboratoriju gojeno umetno meso so možna zamenjava zanje, vendar ima vsak od teh tudi svoje pomanjkljivosti. Žuželke so večini na zahodu odvratne, gojenje rib ima druge okoljske težave in laboratorijsko gojeno meso je še vedno predrago za množično proizvodnjo. Vendar obstajajo tudi druge možnosti. Presenetljivo je, da so najbolj okolju prijazen vir beljakovin školjke. Njihov ogljični odtis je kar 20-krat manjši kot pri piščancih, in petdeset krat manjši kot pri govedu. Če pa res želite biti okolju prijazni mesojedec, je priporočljivo, da ga zaužijete čim manj, po možnosti manj kot 100 gramov mesa na dan. To pa je približno polovica tega, kar pojemo trenutno.

Za številne okoljevarstvenike in zagovornike pravic živali je ogljični odtis precej pomanjkljivo merilo za iskanje najbolj ekološke vrste mesa. Iz ekološke perspektive nam sicer morda lahko pomaga najti najbolj energetsko učinkovit in ekonomičen način proizvodnje mesa, vendar to še vedno ni najboljši način uporabe naših pridelovalnih površin in virov. V marsikaterem pogledu bi to od nas zahtevalo vračanje k bolj tradicionalnim oblikam kmetovanja, zmanjševanje odpadnih količin hrane in predvsem veliko manjšo porabo mesa.

Povzeto po: http://www.bbc.com/news/science-environment-28858289 in http://www.telegraph.co.uk/culture/tvandradio/tv-and-radio-reviews/11042113/Horizon-Should-I-Eat-Meat-BBC-Two-review-a-meaty-dilemma.html

 

Should I Eat Meat? – The Big Health Dilemma

 

 

Should I Eat Meat? – How to Feed the Planet