Tagged: Panorama

Spletni vplivneži

V eni nedavnih oddaj BBC-ja Panorama, je novinarka Catrin Nye raziskovala moč in vpliv tako imenovanih spletnih vplivnežev ali influencerjev na potrošnike.

To relativno novo področje digitalnega oglaševanja se vrti okoli osrednjega vprašanja: »koliko sledilcev imate na spletu?« Vzpon socialnih medijev je prinesel s seboj novo vrsto znanih osebnosti, digitalnih vplivnežev. Te mega zvezde Instagrama in YouTubea so s preobrazbo svojih virtualnih sledilcev v realno valuto, popeljali oglaševalsko industrijo v povsem novo dimenzijo.

Velike blagovne znamke so s ponudbami zasule spletne zvezdnike in zvezdnice ter jim, da bi podprle njihove izdelke, plačujejo milijone, vendar je to področje zavoljo zavajajočega in nereguliranega oglaševanja pogosto prepoznano kot »divji zahod«, ki pretežno mlademu občinstvu oglašuje vse, od lažnih dietnih pijač do spletnih iger na srečo. (BBC)

Nedavno smo tudi pri nas lahko brali o tem, kako (in koliko) tovrstni vplivneži služijo s svojimi objavami na spletu. Nekaj najbolj izpostavljenim vplivnežem na družabnih omrežjih, med njimi popzvezdnicam Ellie Goulding in Riti Ori ter manekenkama Rosie Huntington – Whiteley in Alexi Chung, so zaradi njihovih spletnih objav britanski cenzorji stopili na prste.

Glavna težava je predvsem v tem, da pri velikem število teh objav gledalci ne vedo, da pravzaprav gledajo plačano komercialno sporočilo. Kot so zapisali v medijskem sporočilu »so bili vplivneži prisiljeni sprejeti, da bodo morali od zdaj naprej pri svoji objavi jasno zapisati, ali so bili plačani in ali so prejeli kompenzacijo za izdelke, ki jih promovirajo. Do te odločitve prihaja po opozorilih britanskega telesa za konkurenco in trg (CMA), da bi zvezdniki s svojimi objavami lahko kršili zakon o potrošnikih. Izražanje podpore določeni znamki na družabnih omrežjih lahko tej znamki močno koristi, lahko pa so tovrstne objave tudi zelo zavajajoče, opozarja CMA, ki se namerava zdaj korenito lotiti preiskave tovrstnih objav. CMA opozarja, da če se dogovora ne bodo držali, bi se lahko zagovarjali pred sodiščem. Za kršenje zakona o potrošnikih je zagrožena visoka globa ali celo zaporne kazni do dveh let. Praksa spletnega promoviranja izdelkov, od oblačil do avtomobilov, od hotelov do počitniških paketov, je med t. i. influencerji na družabnih omrežjih široko razmahnjena. Mnogi potrošniki namreč bolj zaupajo izdelku, če tega priporoča nekdo, ki ga občudujejo.« (MMC)

Septembra 2018, je ASA (Advertising Standards Authority) britansko samo-regulacijsko telo oglaševalske industrije, ki skrbi za standarde v oglaševanju, objavilo vodnik za influencerje, zbirko pravil za oglaševanje na socialnih omrežjih. Ta določa, da vsakič ko neko podjetje vplivnežem ponudi plačilo, darilo ali katero drugo uslugo za promocijo njihove znamke, vsaka posledična objava zapade pod zakon o potrošnikih. Po teh pravilih je odgovornost obeh, tako znamke kot vplivneža, da zagotovita, da je vsa vsebina, ki oglašuje izdelek ali znamko, jasno in razločno označena kot takšna.

Glede na vse, kar internet ponuja, je pomembno imeti zavest o vplivu, ki ga imajo spletne vsebine na mentalno zdravje (mladih) ljudi, zato je treba komercialni interes jasno označiti in ločiti od drugih vsebin. Vpliv na mentalno zdravje je izpričan in znanstveno dokazan. Nedavna raziskava Univerzitetnega kolidža London je recimo pokazala na zelo zaskrbljujoče učinke rabe socialnih omrežij na mentalno zdravje najstnikov.

Koliko pa vplivneži zaslužijo s svojimi, v glavnem »skritimi« priporočili? Zelo različno in odvisno od številnih faktorjev, pri katerih je gotovo najpomembnejši doseg oz. število sledilcev. Za svoje objave lahko na plačilo računa že nekdo, ki ima na Instagramu vsaj okrog 10 000 sledilcev. S takšno količino sledilcev lahko računate na približno 120€ na objavo. Hitro pa ta številka prične rasti. Ko enkrat dosežete 30 000 sledilcev lahko za objave s področja mode ali kozmetike računate že na približni 800€  na objavo. Ljudje z milijoni sledilcev pa lahko zaslužijo zneske, ki gredo v sto tisoče evrov. Kylie Jenner, ki ima trenutno 126 milijonov sledilcev, je tako za objavo plačna okoli milijona evrov.

Instagram je očitno ena osrednjih platform za služenje denarja in je tudi ena glavnih platform, ki služi za vse mogoče in nemogoče oglaševalske akcije. Med močnejšimi tovrstnimi platformami je tudi YouTube. Nekdo, ki ima na YouTubu več kot milijon sledilcev, lahko zlahka zasluži okoli 100000 evrov na objavo. Še posebej, če gre za oglaševanje iger na srečo, ki so na spletu med donosnejšimi industrijami.

ASA poroča, da so v Veliki Britaniji zaradi pomanjkljivega slednja oglaševalskim pravilom na to doslej opozoril med 200 in 300 vplivnežev. Pravila pa postavljajo tudi znamke same. Nekdo, ki se odloči oglaševati določeno znamko, mora tem pravilom precej strogo slediti, če ne, so prihodki lahko hitro izničeni ali se lahko celo znajde na sodišču. (Independent)

Viri in več na:
https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/zvezdnikom-stopili-na-prste-zaradi-njihovih-placanih-objav-na-instagramu/478095
https://www.bustle.com/p/how-much-are-social-media-influencers-paid-you-dont-need-a-huge-following-to-start-earning-money-15941023 https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b0c3gmcv/panorama-million-pound-selfie-sell-off
https://www.independent.co.uk/life-style/bbc-panorama-influencers-instagram-youtube-million-pound-selfie-sell-off-a8775601.html
https://www.truthinadvertising.org/social-media-influencer-disclosure-requirements/
https://www.had.si/blog/2016/12/04/kaj-je-influencer-marketing/
https://val202.rtvslo.si/2019/02/influencer-si/
https://archive.org/details/BBCNEWS_20190213_033000_Million_Pound_Selfie_Sell_Off_-_Panorama
https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/sodobno-vplivnistvo-prodajanje-olepsane-resnicnosti-ali-prava-sluzba/460512
https://djnd.si/bvuk

Umazana ljubezen – skrivnosti igre zmenkov

Tainted Love Secrets of the Dating Game (BBC, 2014)

V BBCjevi oddaji »Panorama«, novinarka Fiona Walker raziskuje vse bolj dobičkonosen in razširjen svet spletnih zmenkov. Skozi oddajo razkriva trike, ki se jih poslužuje industrija spletnih zmenkov v Veliki Britaniji. Iskanje ljubezni na spletu prinaša spletnim portalom milijone, vendar je zanje tudi vse večja konkurenca. Spletni portali se tako poslužujejo številnih prevar, kako čim več ljubezni iščočih prepričati v plačilo za storitve, ki jih ponujajo. Z namenom privabljanja uporabnikov na plačljive platforme, portali ustvarjajo lažne profile, ki na novo vpisanim vzbujajo lažen občutek popularnosti in zaželenosti. Ko jih tako privabijo v svojo »mrežo« plačljive ponudbe, ponudb zanje nenadoma zmanjka. Eden od načinov zaslužka je tudi preprodajanje na portalih zbranih osebnih podatkov, seveda brez privoljenja uporabnikov. Vse v imenu profita.

Več na: http://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b037wr14/Panorama_Tainted_Love_Secrets_of_the_Dating_Game/

Resnica o športnih izdelkih

Ko se danes soočita »dobra« znanost in oglaševanje, je »masaker« neizbežen. Kot pokaže lanskoletna posebna BBCjeva pred-olimpijska oddaja »Panorama«, ni nič drugače, če znanosti podvržemo nekatere trditve vse bolj popularnih in vseprisotnih športnih izdelkov. Novinarka Shelley Jofre v oddaji naslovljeni »The Truth About Sports Products«, raziskuje resnico za nekaterimi trditvami v medijih najbolj prisotnih in izpostavljenih športnih izdelkov – energijskih napitkov, športnih čevljev in športne prehrane.

Naučili smo se že živeti (čeprav tega nikoli ne bi smeli imeti za samoumevno) s »pretiravanji in lažmi« oglaševanja, pa vendar nas še vedno preseneti kako malo znanstvene podlage je za nekaterimi trditvami, ki jih lahko vsakodnevno zasledimo na izdelkih, ki jih kupujemo. Pri športnih izdelkih so to običajno trditve o povečani zmogljivosti (v slogu »višje, hitreje, močenje«) našega telesa.

Torej. Je visoka cena športnih čevljev upravičena? Lahko športne pijače res pomagajo pri vzdržljivosti? So proteinski napitki bolj učinkoviti kot običajna hrana? Neodvisna študija (pomeni, da je za razliko od danes vse številčnejših raziskav na področju znanosti, ni financirala nobena od korporacij) »British Medical Journala« (Britanska medicinska revija) in Univerze v Oxfordu, je preverjala znanost za drznimi oglaševalskimi trditvami nekaterih najvidnejših športnih znamk. Raziskavo je na Univerzi Oxford, v »Centru za na dokazih temelječo medicino« (Centre for Evidence-Based Medicine), vodil dr. Carl Heneghan. Skupina je tako preučila 431 različnih trditev v 104 oglasih za športne izdelke in z zaskrbljeno sklenila, da za trditvami primanjkuje dobre, kvalitetne znanosti. Pozvali so k izboljšanju raziskav, ki stojijo za trditvami in za boljšo informiranost potrošnikov.

»Lucozade Sport« je v Veliki Britaniji najbolje prodajana športna pijača, katere oglasi trdijo: »izotonično gorivo, ki vas poganja hitreje, močneje in dlje časa.«

Dr. Heneghan in njegova skupina so zaprosili izdelovalca pijače, farmacevtsko podjetje GlaxoSmithKline (GSK) (od septembra letos je lastnik pijače japonsko podjetje »Suntory«) za podatke, ki bi podprli to trditev, vendar so dobili, kot temu pravijo v znanosti, »data dump« – neselekcionirano »goro« podatkov štiridesetletnega raziskovanja okoli omenjenega napitka, ki vsebuje 176 različnih študij. Po mukotrpnem prebijanju skozi študije, je lahko skupina v tej gori podatkov našla samo tri dovolj relevantne študije, iz katerih je bilo mogoče sklepati naslednje: »kvaliteta dokazov je slaba, učinki pijače so zanemarljivi in nikakor ne zadevajo splošne populacije, ki ta izdelek kupuje. Študije, ki so pokazale na določeno povečano vzdržljivost, kot posledico uživanja pijače, so se nanašale na vzdržljivost elitnih športnikov in za povprečnega potrošnika, ki jim je pijača namenjena, niso relevantne.« (dr. Carl Heneghan)

»GSK« je tudi izdelovalec cele vrste športnih prehranskih dodatkov, ki jih podpirajo in reklamirajo tudi nekateri najvidnejši Britanski športniki. Nekatere od teh dragih dopolnil vsebujejo »aminokisline«, ki jih sicer najdemo v beljakovinah mišičnih vlaken. Podjetje trdi, da te aminokisline »pomagajo vrhunskim športnikom pri hitrejšem okrevanju po intenzivni vadbi.«

Raziskovalci za to trditev niso našli nobenih dokazov: »dokazi tega ne potrjujejo in tudi kvaliteta dokazov nam ne dovoljuje, da bi lahko sklepali, da izdelek kako izboljšuje dejavnost ali okrevanje športnika« (dr. Carl Heneghan). Z zaključkom se strinja tudi strokovnjak za prehrano, profesor Mike Lean iz Univerze v Glasgow: »trg za tovrstne prehranske dodatke je samo še eden modni trend več in precej dragi način, da športnik zaužije malo več »navadnega mleka«.«

V primeru športnih čevljev je skupina raziskovala trditve podjetja »Puma«, da so njihovi čevlji, ki jih podpira in reklamira tudi olimpijski prvak Usain Bolt, oblikovani tako, »da zmanjšujejo možnosti za poškodbe, optimizirajo udobje in maksimizirajo hitrost.«

Tudi v tem primeru skupina znanstvenikov ni mogla najti dokazov, ki bi podprli trditve podjetja. Soočena s sklepom, je »Puma« posledično odklonila posredovati dodatne dokaze za svoje trditve. »Vsaka trditev bi morala biti podprta z dobrim in kvalitetnim dokazom. Ni mogoče razumeti kako lahko na podlagi obstoječih dokazov prideš do trditev, ki jih najdemo v oglasih. Če ni mogoče najti raziskave, ki bi potrjevala trditev, kako lahko potem izjavljajo nekaj takega?« (dr. Carl Heneghan).

Profesor Benno Nigg iz Univerze v Calgaryu v Kanadi, je biomehaniki teka posvetil vse svoje življenje. Dolgo je prevladovalo konvencionalno mišljenje, da sta oblazinjenje in nadzor dve ključni prednosti tekaških čevljev. Vendar se je v zadnjih letih skozi raziskave pokazalo, da je bilo napačno. Podatki ne kažejo nobenih razlik med pogostostjo poškodb glede na različne tipe športnih čevljev. »Najpomembnejši napovedovalci poškodb so razdalja, intenzivnost in podobno…čevlji pridejo pri tem na vrsto kot precej zanemarljiv faktor.« Nasvet profesorja Nigga za tekače je, da enostavno obujejo nekaj, v čemer se počutijo udobno: »če najdete čevelj, v katerem se počutite udobno in v katerem uživate v aktivnosti, je to vse kar potrebujete.«

Na raziskavo so se odzivali tudi proizvajalci športne opreme. Namesto, da podkrepijo svoje »divje« trditve v oglasnih sporočilih, so bili njihovi odgovori v glavnem samo še ena dodatna vaja v »odnosih z javnostmi« (PR). V teh odzivih lahko tako »zdolgočaseno« beremo zgolj ponavljanje ene in iste »melodije« o tem, da podjetja stojijo za svojimi trditvami, ki so povsem v skladu s »temi in temi« zakonskimi predpisi in omejitvami…

Posledično lahko torej pridemo do naslednjega preprostega sklepa ali »modrosti«, kakor pač želite zadevo razumeti: voda je boljša od športnih napitkov, raznolika dieta je boljša od različnih prehranskih dodatkov in namenski dragi športni copati so popolnoma nepotrebni.

Oddajo si lahko ogledate na naslednji povezavi:
http://www.dailymotion.com/video/xsmj6e_panorama-the-truth-about-sports-products-hdtv_auto

Preberi tudi:
https://tehtnica.wordpress.com/2012/07/26/resnica-o-sportnih-napitkih/

Napotila:
http://www.bmj.com/press-releases/2012/07/18/%E2%80%9Cstriking-lack-evidence%E2%80%9D-back-claims-popular-sports-brands
http://www.bbc.co.uk/programmes/b01l1yxk
http://www.bbc.co.uk/news/health-18863293
http://www.theguardian.com/tv-and-radio/2012/jul/19/panorama-truth-about-sports-products

Umiranje za kupčijo

V sklopu BBCjeve oddaje »Panorama« je novinar Richard Bilton raziskoval človeško ceno poceni oblačil.

BBCjeva oddaja »Panorama« preiskuje kako so naša oblačila – vključno s tistimi najbolj zvenečih znamk – v resnici narejena. Naleteli so na dokaze o šokantnih delovnih pogojih in na industrijo, ki pred varnostjo daje prednost dobičkom. Aprila letos je med rušitvijo tovarne  »Rana Plaza« v Bangladešu umrlo več kot tisoč tekstilnih delavcev, pa vendar novinar Richard Bilton še vedno odkriva delavce, ki delajo po 19 ur na dan, varnostnike, ki zaklepajo delavce v tovarne in lastnike tovarn, ki pred zahodnimi dobavitelji prikrivajo resnico.