Tagged: Pod črto

Ob sprejemanju protitobačne zakonodaje: množenje kršitev oglaševanja cigaret

Na klopeh poslancev je protitobačni zakon, ki bi prepovedal oglaševanje tobačnih izdelkov. Kršitve oglaševanja so v zadnjih treh letih poskočile za nekajkrat.

Milijonski dobički od prodaje cigaret so za slovenske trgovce preveč mamljivi, da bi se odpovedali nezakonitemu oglaševanju tobačnih izdelkov. Kot kažejo podatki tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, so kršitve protitobačnega zakona v zadnjih treh letih glede na obdobje 2010–2013 poskočile za nekajkrat.

Trenutni zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) trgovcem dovoljuje le oglaševanje znamke cigaret in ostalih tobačnih izdelkov. Kupcev pa ne smejo spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Tako je na primer prepovedano izpostavljanje škatlic cigaret nekega proizvajalca v svetlobnih okvirjih ali na prodajnem pultu.

Kljub prepovedi pa poskušajo slovenski trgovci na najrazličnejše načine kupce spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Čeprav ZOUTI predpisuje kazen 2000 evrov za takšno nelegalno oglaševanje, si trgovci glede na neprimerno višje dobičke od prodaje cigaret takšne kazni lahko privoščijo.

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ob-sprejemanju-protitobacne-zakonodaje-mnozenje-krsitev-oglasevanja-cigaret/

Anže Voh Boštic

Advertisements

O učinkovitem in brezčutnem propagandnem stroju tobačne industrije

Kako tobačna industrija z zavajanjem, tajenjem in zvitimi marketinškimi prijemi pridobiva nove kadilce. Kratek povzetek knjige Roberta N. Proctorja Zlati holokavst: Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi.

Število kadilcev na svetu se spet povečuje, stroški, povezani s škodljivimi učinki kajenja, pa so ocenjeni na po nekaj odstotkov BDP. V Sloveniji zaradi posledic kajenja letno umre tri do štiri tisoč ljudi. Prihaja nov protikadilski zakon in z njim zaostritve. Smo pa še daleč od “edine smiselne, pa tudi pametne in nujne rešitve”: popolne prepovedi kajenja in prodaje tobačnih izdelkov, ki jo profesor zgodovine znanosti z ameriške univerze Stanford, dr. Robert N. Proctor, predlaga v svoji epohalni knjigi Zlati holokavst. Proctor je več desetletij preučeval zgodovino tobačnih podjetij in se prekopal čez tisoče in tisoče strani arhivskega gradiva. Slovenski prevod krajše, le 500 strani (z opombami 700) dolge različice, je izšel 31. maja, na svetovni dan brez tobaka. Izdajatelj, založba UMco, je sicer pripravila tiskovno konferenco, a kaj dosti objav ni sledilo. Knjiga govori o tem, kako je kajenje postalo seksi, rutinsko in banalno. Simbol izbire svobode … ali vsaj svobodne izbire smrti.

Knjiga je zanimivo branje, četudi nismo kadilci in nas tema sama po sebi ne zanima kaj posebej. Poglobljena zgodovinska študija postreže s podatki o obsegu in moči tobačne industrije ter o njenih lažeh, prefinjenemu zavajanju potrošnikov in do konca razvitemu PR-ju. Ugotovimo tudi, da je marsikaj, kar o kajenju vemo, nepravilno, najbrž tudi zaradi zavzetega in neprekinjenega delovanja velikega in učinkovitega propagandnega stroja tobačnega lobija, ki je že preko sto let v tesni spregi z vladami.

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/o-ucinkovitem-in-brezcutnem-propagandnem-stroju-tobacne-industrije/

Mirjam Dular

Napotili:
http://zofijini.net/koticek_samomor/
http://zofijini.net/modrost_fenomen/

Navodila za uporabo novic ali kako se obvarovati pred medijsko histerijo

Zakaj tudi vaši preudarni prijatelji ob dogodkih, kot je trenutna begunska kriza, lahko postanejo teoretiki zarote in razpihovalci sovraštva, ter kako se obvarovati pred učinki poročanja medijev, ki vodijo v množično histerijo.

Pred nekaj tedni sem v kolumni za Nedelo opisal elektronska pisma in objave na družabnih omrežjih, kjer so se avtorji – večinoma anominmi, neznani ali izmišljeni – odzivali na begunsko krizo. Povezave na protibegunske zapise so mi posredovali znanci z družabnih omrežij in jih pospremili z zaskrbljenim komentarjem: to moraš prebrati.

Prebrati sem moral „pravo resnico“ o beguncih, ki jo mediji in politiki prikrivajo. Komentatorji so opisovali negativne plati „muslimanske kulture“, svarili pred nepravimi begunci, se bali za naše otroke in napovedovali konec Evrope. Zapisi so bili popolnoma enostranski, saj niso niti poskusili predstaviti širše zgodbe ali nasprotnih dejstev. Nepodpisane fotografije so bile zbrane na družabnih omrežjih in so potrjevale negativne predstave o prebežnikih. A so kljub temu dosegle učinek – prestrašile so prejemnike in jih spodbudile, da so povezavo poslali po družabni mreži.

Nadaljevanje na:
http://podcrto.si/navodila-za-uporabo-novic-ali-kako-se-obvarovati-pred-medijsko-histerijo/

Lenart J. Kučić

Napotilo:
http://www.onthemedia.org/story/breaking-news-consumers-handbook-pdf/

Analiza: kateri trgovski centri prodajajo najbolj in kateri najmanj varno hrano

Analizirali smo, kateri trgovec v Sloveniji je dobil največ in kateri najmanj kazni za prodajo nevarnih in neustrezno označenih živil.

Kazen mora boleti. Le tako lahko izpolni svojo vzgojno funkcijo. Nič drugače ni, ko so zaradi prodajanja neustrezno označenih ali celo zdravju nevarnih živil kaznovane velike in ekonomsko močne trgovske verige.

Vprašanje pa je, kako boleče so globe za prodajo tovrstnih izdelkov. Najvišja kazen v letih 2011 do 2013 je namreč znašala 15.000 evrov. Za povprečnega državljana veliko. Za trgovce z več deset ali celo sto milijoni evrov letnega prometa pa skorajda drobiž.

Povsem druga pesem pa je razgaljenje spornih praks trgovcev v javnosti. »Za trgovce je vsekakor najbolj boleča javna objava in okrnitev njihovega dobrega imena. To je pravzaprav huje kot kakršnakoli denarna kazen,« pravi Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Transparentnost inšpekcijskih ukrepov je torej pomembnejša od same globe. Zato je  pomembno javnosti predstaviti, kateri veliki trgovci pri nas bolj spoštujejo živilsko zakonodajo in kateri manj. Po naših ugotovitvah se najslabše odreže veriga Eurospin, najbolje pa Jagros. Veliki trgovci Mercator, Spar in Tuš so v zlati sredini.

Nadaljevanje na http://podcrto.si/analiza-kateri-trgovski-centri-prodajajo-najbolj-in-kateri-najmanj-varno-hrano/

Anže Voh Boštic

Kako sta Pop TV in Kanal A dolga leta nepošteno izkoriščala prevlado na televizijskem trgu

S pomočjo takratnega urada za varstvo konkurence pod vodstvom Andreja Plahutnika sta se leta 2000 združila Pop TV in Kanal A. Z izkoriščanjem prevladujočega položaja pa njun lastnik, Pro Plus, onemogoča razvoj drugih medijev v Sloveniji.

S pojmom »upoštevni trg« sem se prvič srečal pred dobrimi desetimi leti, ko sem pripravljal gradivo za svojo diplomsko nalogo o evropskih časopisnih trgih. Prebiral sem članke o italijanskem medijskem mogotcu in premierju Silviu Berlusconiju ter spoznaval strategije, s katerimi je medijski imperij uspešno branil pred regulatorji in zakonsko predpisanimi omejitvami lastništva.

Berlusconi je bil lastnik največje komercialne televizijske mreže in oglaševalske agencije. Kot predsednik vlade je imel odločilen vpliv na nacionalno radiotelevizijo, njegova založniška hiša je izdajala knjige, revije in časopise. Zaradi izjemno velike medijske moči so ga domači in tuji kritiki obtoževali, da svojo monopolno medijsko lastnino zlorablja za doseganje političnih in poslovnih ciljev. A se mu je vedno uspelo izogniti obtožbam, saj regulatorji niso znali določiti upoštevnega trga, na katerem je imel Berlusconi (domnevno) prevladujoč položaj: torej, katere izdelke ali skupino izdelkov na določenem geografskem območju obvladujejo njegova podjetja.

Nadaljevanje na http://podcrto.si/kako-sta-pop-tv-in-kanal-a-dolga-leta-neposteno-izkoriscala-monopol-na-televizijskem-trgu/

Lenart J. Kučić