Tagged: Prekernost

Oglasi za prepoznavne blagovne znamke z delovno silo na brezplačni preizkušnji

V Sindikatu prekarcev opozarjajo na sporne prakse v družbi

Produkcijsko podjetje Bas Production se lahko pohvali s širokim naborom prepoznavnih blagovnih znamk, za katere so snemali oglase, a oglasi nastajajo pod vprašljivimi praksami z vidika pravic delavcev. V podjetju na naša vprašanja niso odgovorili, medtem ko v Sindikatu prekarcev opozarjajo na pogosto kršenje delavskih pravic v tej dejavnosti.

Lexus, Mazda, Suzuki, Porsche, Hyundai, Bank Austria, Deutsche Bank, Raiffeisen, Samsung, Bosch, Persil, Bentley, Bridgestone in Nissan so le del družb oziroma blagovnih znamk, s katerimi se družba Bas Production lahko pohvali s sodelovanjem. Produkcijska hiša večinoma snema oglase, tako za predvajanje po televiziji kot tudi na spletnih platformah. Bolj vprašljivo pa je njihovo delovanje z vidika pravic delavcev, saj, kot opozarjajo v Sindikatu prekarcev, novim sodelavcem ponudijo sodelovanje, pri čemer pa pri prvem projektu sodelujejo brezplačno in brez sklenjene kakršne koli pogodbe.

Podobno je doživel tudi naš sogovornik, ki je sodeloval pri snemanju oglasa za eno izmed svetovno znanih blagovnih znamk. “Sprva so mi pojasnili, da me morajo preizkusiti in da bo to trajalo kak dan ali dva in da z vidika dela ne bo nič posebnega, na koncu pa sem delal pri celotnem projektu od priprave do zaključka snemanja, kar pomeni več kot devet ur dela dnevno.” Naš sogovornik obenem poudarja, da je končni izdelek tisti, ki ga bodo potem prodali naročniku in da ni šlo zgolj za neko preizkusno delo.

Celoten oglas brez pogodbe

Ko pa se je snemanje končalo in je povprašal svojega nadrejenega o oceni njegovega dela in morebitnem nadaljnjem sodelovanju ter obenem tudi o honorarju za delovne dni, ki so presegli prvotni dogovor o uvajanju, pa je dobil zgolj prijazen odgovor, da se bodo o njegovem delu pogovorili, glede honorarja pa zgolj pojasnilo, da njegovo delo ni bilo predvideno, zato ga naročnik verjetno ne bo pripravljen plačati. Nadrejeni mu je sicer obljubil, da bodo preverili, kaj mu lahko ponudijo, preden je komunikacija med njima povsem zamrla. Za uvajanje tudi niso sklenili nobene pogodbe.

Predsednik Sindikata prekarcev Marko Funkl ob tem opozarja, da omenjeni primer ni osamljen in da so se s prakso “brezplačne delovne sile” v času uvajanja tudi v omenjeni družbi v Sindikatu prekarcev že srečali. “V praksi to pomeni, da delavci pri njih na začetku več dni snemajo oglase od jutra do večera, brez plačila, brez pogodbe, in kar je najhuje, brez zdravstvenega zavarovanja.” Funkl ob tem dodaja, da gre za prakso, podobno “gazdam”, ki izkoriščajo tujo delovno silo.

V Sindikatu prekarcev se bodo obrnili na inšpektorat

Še toliko bolj se zdi Funklu sporno, da so oglasi, ki jih pri tem podjetju snemajo, tudi taki, katerih snemanja “potekajo na dokaj nevarnih predelih v naravi, kar pomeni, da je izpostavljenost poškodbam še večja“. V Sindikatu prekarcev so se namreč v preteklosti že srečali s primerom delavca, ki se je v isti panogi, a pri drugem podjetju, pri delu tako poškodoval, da je bil nekaj dni v komi. “In šele takrat je ugotovil, da bi lahko celo umrl, pri čemer sploh ni bil zavarovan,” pravi Funkl in dodaja, da se je omenjeno podjetje naknadno odločilo delavcu urediti zdravstveno zavarovanje, a obenem dvomi, da bi se za to odločili, če bi šlo za lažjo poškodbo.

Ključna težava je po njegovem mnenju v tem, da gre za dejavnost, kjer je najemanje zunanjih sodelavcev pogosto, prakse pa vprašljive, saj je nadzor nad delom zaradi kadrovske podhranjenosti inšpektorata za delo pomanjkljiv. Funkl ob tem dodaja, da konkreten primer Bas Production bode v oči tudi zaradi javno dostopnih podatkov: “Dejstvo je, da imajo na istem naslovu odprti dve podjetji: Bas Production in Bas Holding, in po podatkih Ajpesa imajo na letni ravni pet milijonov sredstev.” Zato se Funklu zdi še toliko bolj nesprejemljiva tovrstna praksa in napoveduje, da se bodo v Sindikatu prekarcev, potem ko se v družbi Bas Production na njihove pozive niso odzvali, obrnili na inšpektorat za delo.

V družbi Bas Production na naša vprašanja niso odgovorili, zato smo jih naslovili tudi na inšpektorat za delo, kjer so nam odgovorili, da nadzora v družbi Bas Production še niso opravljali.

Luka Lukič

Vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/oglasi-za-prepoznavne-blagovne-znamke-z-delovno-silo-na-brezplacni-preizkusnji/462088

Aspekti prekarnosti

Kdor dandanes, ne bodi len, išče delo, pogosto ali že kar praviloma ne najde stalne službe, temveč le t.i. prekarno delo. Poenostavljeno bi lahko dejali, da je prekarna oblika dela tista, ki nudi slabo plačilo in prav tako slabo socialno zaščito, hkrati pa je ta kategorija zelo heterogena.

Kljub tej heterogenosti pa prekarce združujejo skupne težave: so prvi, za katere v krizi zmanjka dela; obsojeni so na priložnostno delo, za urnik dela pa pogosto zvedo le nekaj dni ali nekaj ur pred začetkom dela; so v vlogi deklice za vse; sproti se morajo prilagajati vedno novim pogojem; težko se spočijejo; ne morejo načrtovati ne poklicne kariere, ne družine. V negotovih gospodarskih časih, a tudi v konjunkturi, slehernika od padca v prekarnost dandanes loči le nekaj smole. Za vse te svoje vrline, ki jih nudijo trgu, pa niso nagrajeni ne denarno ne statusno.

Vse to prekarne delavce izčrpava, kar se kaže tudi v tem, da je prekarni delavec sicer pogosto prezaposlen, saj dela slabo plačane nadure, ko se mu pač ponudi priložnost za delo, hkrati pa je tudi podzaposlen, ker v iskanju dodatnega dela praviloma ne zasluži dovolj denarja za dostojno preživetje. Meja med delovnim časom in prostim časom pa je prav tako zabrisana oz. je sploh ni.

Prekarcem radi svetujejo, naj se vključijo v razne programe prostovoljnega dela, prostovoljno delo pa skupaj s pripravništvi in prekarnim delom zamenjuje oblike rednega dela.

Prekarne oblike dela so prav tako vzgojni ukrepi: honorarec, stalni pripravnik ali delavec na črno si zaradi bojazni, da bo izgubil svoj vir zaslužka, ne upa terjati svojih pravic. Hkrati pa prekarci že s svojo prisotnostjo izvajajo pritisk na redno zaposlene, ki na lastni koži doživijo, kako jih lahko nadomesti fleksibilnejša, cenena delovna sila.

A prekariziran je že dobršen del trga dela, ki ne ponuja spodbude, da bi se ljudje potegovali za redno zaposlitev, kajti marsikatera služba je slabo plačana, ljudje pa se dandanes že upravičeno sprašujejo, kolikšne pokojnine bodo dobivali iz naslova plačanih prispevkov, oz. ali jih bodo sploh prejemali.

Ustanovitev lastnega podjetja, zadnje čase priljubljeno orodje za nove brezposelne, pa v času recesije tudi ni rešitev, saj ravno sedaj mnoga podjetja zapirajo vrata. Težave so toliko večje, če je treba to podjetje ustanoviti v državi, ki se je zaprisegla varčevanju, saj ljudje nimajo denarja za potrošnjo, torej se baza potencialnih strank za novonastala podjetja z varčevanjem krči. Tu so v protislovju vse tiste države, ki vlagajo milijone in milijarde v nova delovna mesta, hkrati pa spodkopavajo same temelje svojega gospodarstva. V to kategorijo se je žal uvrstila tudi naša EU.

Nadaljevanje na: http://zofijini.net/aspekti-prekarnosti/

Darko Vöröš

Napotilo:
http://zofijini.net/ustroj-stevilka-9/