Tagged: Renata Šribar

Oglaševanje in neenakosti v družbi

O vplivu oglasov na oblikovanje kulturnih vzorcev

Po nedavnih raziskavah je povprečen človek izpostavljen 3600 reklamam na dan.  Naša življenja so prežeta z oglasi, ki vplivajo na to kako razmišljamo o sebi in svetu. Dnevno smo izpostavljeni oglasnim sporočilom, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglasom, v katerih so moški prikazani kot uspešneži, ki pa ne znajo uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Kako naj razumemo zgodbe, ki nam jih pripovedujejo reklame? Kako oglaševanje definira družbo? Kaj sporoča otrokom? Zakaj so stereotipi v oglaševanju škodljivi?

Kot pojasnjuje antropologinja dr. Renata Šribar oglaševalska industrija reproducira diskriminatorne vloge, ki naj bi jih imeli moški in ženske.

Oglaševanje je največja produkcijska mašina sodobnih družbenih mitov. Gre za zasmehovanje, popredmetenje in seksualizacijo. Vse to so notranji oglaševalski mehanizmi, ki se »nas primejo«

Raziskovalka iz Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič poudarja, da oglaševanja ne moremo misliti brez vladajoče ideologije, najbolj sporno pri oglaševanju pa je, da s svojimi politikami reprezentiranja predvsem žensk celo krepi razlike, ki so bile ustvarjene v zgodovini in ki ženskam namenjajo podrejeni družbeni položaj.

Vsi oglaševalski produkti nam kažejo ogledalo naše družbe. Kažejo nam kje smo kot skupnost, kot posamezniki, ženske in moški, na področju zagotavljanja nekih temeljnih demokratičnih norm

Nekatere druge države se s spolnimi stereotipi v oglaševanju uspešno spopadajo. V preteklem letu je na primer britanski organ za oglaševalske standarde prepovedal vse oglase s škodljivimi spolnimi stereotipi. Kot je poročal britanski BBC so raziskave pokazale, da spolni stereotipi omejujejo izbiro in priložnosti otrok in odraslih ter da prispevajo k neenakosti v družbi. V Sloveniji področje oglaševanja urejata zakon o medijih in zakon o varstvu potrošnikov, vendar ne zagotavljata etičnosti, zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, predstavlja mehanizem samo-regulative na tem področju. Kot pravi predsednik Oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek oglaševalsko razsodišče deluje na načelih, da mora biti oglaševanje odgovorno, zakonito, dostojno, resnično in ne zavajajoče. V oglaševalskem kodeksu med drugim piše:

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi žalilo javnost v smislu na splošno prevladujočih pravil o dostojnosti ali bi povzročilo globoko ali množično prizadetost. Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.

Kot še poziva Jaka Repanšek, lahko vsak posameznik in posameznika na Oglaševalsko razsodišče vloži pritožbo na domnevno sporen oglas in s tem aktivno pripomore k spremembam na tem področju. V oglaševanju najdemo tudi primere dobrih praks razbijanja mitov in stereotipov, ki so žal v manjšini. Vsekakor ostaja znotraj oglaševanja še veliko prostora za spreminjanje vladajočih norm.

Vir in posnetek na: https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/intelekta-182/

Martina Černe

Kje so meje trženja ženskega telesa?

V Ljubljani predstavitev akcije tržaške organizacije Fotografaredonna

Akcija Femminilereale je nastala lani v Trstu, ko se je skupina italijanskih postavila po robu tradicionalnim upodobitvam žensk v medijih. Oddaljila se je od idealov ženskosti in ustvarila drugačne podobe najrazličnejših običajnih žensk. Njihova naslednja postaja: Ljubljana.

V Slovenskem etnografskem muzeju bodo 18.9. odprli fotografsko razstavo z naslovom Femminilereale: Naslednja postaja Ljubljana. Predstavila nam bo akcijo tržaške organizacije Fotografaredonna, dobitnice nagrade Evropskega parlamenta.

Odprtju razstave bo sledila okrogla miza, na kateri bodo gostili fotografinjo Mariso Ulcigrai. Poleg avtorice fotografij, ki je na področju angažirane umetnosti v javnem prostoru izpostavila vprašljivost tradicionalnih norm, kako prikazovati ženske, bodo na okrogli mizi sodelovale tudi slovenske raziskovalke sociologinja Ksenija Vidmar, antropologinja Renata Šribar in moderatorka Nina Vodopivec, ki bodo predstavile in umestile akcijo v slovenski in širši kontekst. Analizirale bodo kulturo reprezentacij oziroma konstrukcij žensk iz perspektive polpretekle zgodovine, vključno s socialistično paradigmo “ženskosti” in nato v preobratu iz postsocializma v hiperpotrošništvo.

“Resnične” ženske na avtobusih

Akcija je potekala v treh fazah. Najprej so fotografinje naredile nabor fotografij žensk na oglasih in v urbanem okolju, ki so ga nato analizirale. Sledilo je fotografiranje žensk iz različnih starostnih skupin in različnih družbeno-kulturnih okolij, ki pa so živele v istem urbanem prostoru. V sklepni fazi pa so avtorice naredile izbor fotografij in jih razstavile na mestnih avtobusih.

Tako so podobe žensk, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, zamenjale ženska telesa, obdelana z namenom “navideznega” utelešenja lepotnih idealov. Sporočilo, ki so ga avtorice angažirane akcije želele posredovati, je v oživljanju dostojanstva žensk.

S predstavitvijo v Ljubljani projekt in akcija potujeta kot potujoča karavana s kritičnim pogledom na kulturo javnih prostorov. V prihodnosti nameravajo podoben pregled pripraviti tudi po drugih urbanih centrih bivše Jugoslavije, kjer bo prav tako pomemben zlasti vpogled v obrat h komercializaciji in trženju ženskih teles.

A. J. (MMC RTV SLO/STA)

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kje-so-meje-trzenja-zenskega-telesa/317970

Femminilereale: naslednja postaja Ljubljana

Leta 2012 je v Italiji skupina aktivistk, članic fotografskega združenja FOTOGRAFAREDONNA pripravila projekt z naslovom Femminilereale. S projektom so fotografinje želele opozoriti na vprašanje upodabljanja ženske v javnosti in na bistveno razliko med resničnimi, realnimi ženskami in ideali ženskosti in človečnosti, ki se pojavljajo v medijih, reklamnih oglasih in drugih javnih prostorih. Projekt, razdeljen na tri dele, je temeljil na sopostavitvi ženskih podob, vzetih z reklamnih letakov v določenem urbanem prostoru, in slik žensk različnih starosti, socialnega ozadja in izvora, ki ravno v tem istem urbanem prostoru živijo. Selekcija fotografij je bila potem razstavljena v obliki posega public art na zunanji strani mestnih avtobusov, ravno v tiste okvirje, v katerih smo navajeni videti komercialne upodobitve ženskega telesa.

Septembra 2013 bo Femminilereale pripotoval v Slovenijo – naslednja postaja projekta je Ljubljana.

Cilj

Medtem ko že več desetletij akademiki svarijo pred negativnimi socialnimi posledicami, ki jih imajo idealizirane upodobitve ženske na samo pojmovanje žensk in na njihovo mesto v družbi, ustvarjajo množični mediji, modna in lepotna industrija še naprej tisto, kar je Naomi Wolf imenovala „mit o lepoti“. Vsekakor, v nasprotju z zgodnjimi dnevi mita o lepoti, katerega najpomembnejši dosežek je bil preusmerjanje pozornosti od feministične politike k depolitizirani, postfeministični konstrukciji (post)moderne ženske v obliki seksualiziranega telesa, so posledice sodobnega upodabljanja popolnega ženskega telesa veliko bolj daljnosežne na socialni, demografski in politični ravni. To je še posebno vidno pri pojavu masovnih lepotnih kirurških posegov v raznih delih sveta (vse bolj pogosto „popravljanje“ čeljusti in oči pri mladih Azijkah), pri zvezdnicah, ki v javnih pričevanjih govorijo o lepotnih posegih na obraz, prsi in druge dele telesa kot o zaželenih procesih za vsako žensko, in pri celotni novi globalizirani ikonografiji idealne telesne podobe, ki sloni na marketinškem predstavljanju lepote na ravni zdravja in moralne odgovornosti.

Femminilereale priznava dobro raziskano zgodovino industrije o mitu lepote, ki sega v 70′ in 80′ leta, tako kot tudi kritični feministični odgovor na kontroverzni učinek, ki ga je slednji imel na življenje samih žensk. Da bi tudi same lahko pripomogle k raziskovanju te kočljive teme, so šle fotografinje s projektom še korak dlje in pristale pri naslednji stopnji feminističnega raziskovanja, v kateri se idealizirane podobe opazujejo v dejanskih socialnih in kulturnih prostorih, in to v čezmejnem kontekstu jugovzhodne regije Italije in Slovenije.

Razvoj

Projekt Femminilereale je svoje potovanje začel v Trstu. V Ljubljani se bodo skupini pridružile tri raziskovalke in strokovnjakinje iz Slovenije, ki bodo predstavile kulturo upodabljanja žensk po razpadu Jugoslavije (in zgodovino povojne socialistične paradigme ženskosti), vse do konteksta postsocialističnega obrata k potrošništvu. Na ta način se projekt spreminja v potujočo karavano kritičnega raziskovanja javne kulture upodabljanja žensk v dveh sosednih državah.

Cilj projekta je nadaljevati z raziskovanjem tudi v drugih urbanih centrih bivše Jugoslavije z opazovanjem prehoda k popredmetenju in komercializaciji ženskega telesa v le-teh.

Cilj projekta Femminilereale je utreti pot v javnost alternativni predstavitvi ženske podobe, pri kateri je lepota kulturni derivat dostojanstva, spoštovanja in navdiha,  ki ga človeštvu dajejo izredne in  običajne – obenem pa vedno realne – ženske.

Več na: http://www.fotografaredonna.it/acddf/web/index.html in http://www.etno-muzej.si/sl/dogodki/femminilereale-naslednja-postaja-ljubljana-predstavitev-projekta-okrogla-miza-in