Tagged: RTV SLO

Omejitev reklamnega onesnaževanja

V oddaji Slovenska kronika na TV Slovenija so pripravili prispevek o poskusu Kočevja, da omeji oglaševanje na prostem.

Prispevek na: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174840631?s=tv

Barbara Renčof, TV Slovenija

Dežela plakatov

V oddaji Tednik TV Slovenija so spregovorili o težavah z zunanjim oglaševanjem v Sloveniji. Reklamne table, mega panoji, svetlobne vitrine … Slovenija se spreminja v izložbo na prostem, so kritični člani iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Opozarjajo tudi, da velike table z oglasi ogrožajo varnost v prometu, zato državo pozivajo, naj v oglaševanje na prostem vnese več reda in boljši nadzor. Več svobode pri urejanju tega področja si želijo tudi lokalne skupnosti, ki imajo marsikdaj zvezane roke. Prispevek je pripravila novinarka Ines Kočar.

Posnetek na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174774650?s=tv

Napotilo:

https://www.facebook.com/OcistimoSlovenskoKrajinoReklamnihPanojev/

4000 evrov za boljše počutje

V oddaji TV Slovenija, Tednik, so predstavili problematiko izkoriščanja ranljivih starejših oseb, ki pri nakupovanju slepo in nekritično verjamejo prodajalcem in njihovim trditvam o izdelkih, ki jih prodajajo.

Posteljno ležišče, ki vas zaščiti pred kozmičnimi sevanji in 100-odstotno izboljša vaše psihofizično počutje. Starejša gospa z demenco je tem besedam verjela in kupila dve taki ležišči s pokrivalom, za kar je odštela več kot 4300 evrov. Svojci so se obrnili na nas, saj menijo, da gre za zlorabo bolnikov z demenco. Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je vse več tovrstnih poskusov trgovcev, ko starejšim prodajo drage, a pogosto nepotrebne izdelke. Novinarka prispevka je Anja Šter.

Posnetek je na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174677444

Napotilo:
https://www.rtvslo.si/tednik/

Oglaševanje in neenakosti v družbi

O vplivu oglasov na oblikovanje kulturnih vzorcev

Po nedavnih raziskavah je povprečen človek izpostavljen 3600 reklamam na dan.  Naša življenja so prežeta z oglasi, ki vplivajo na to kako razmišljamo o sebi in svetu. Dnevno smo izpostavljeni oglasnim sporočilom, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglasom, v katerih so moški prikazani kot uspešneži, ki pa ne znajo uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Kako naj razumemo zgodbe, ki nam jih pripovedujejo reklame? Kako oglaševanje definira družbo? Kaj sporoča otrokom? Zakaj so stereotipi v oglaševanju škodljivi?

Kot pojasnjuje antropologinja dr. Renata Šribar oglaševalska industrija reproducira diskriminatorne vloge, ki naj bi jih imeli moški in ženske.

Oglaševanje je največja produkcijska mašina sodobnih družbenih mitov. Gre za zasmehovanje, popredmetenje in seksualizacijo. Vse to so notranji oglaševalski mehanizmi, ki se »nas primejo«

Raziskovalka iz Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič poudarja, da oglaševanja ne moremo misliti brez vladajoče ideologije, najbolj sporno pri oglaševanju pa je, da s svojimi politikami reprezentiranja predvsem žensk celo krepi razlike, ki so bile ustvarjene v zgodovini in ki ženskam namenjajo podrejeni družbeni položaj.

Vsi oglaševalski produkti nam kažejo ogledalo naše družbe. Kažejo nam kje smo kot skupnost, kot posamezniki, ženske in moški, na področju zagotavljanja nekih temeljnih demokratičnih norm

Nekatere druge države se s spolnimi stereotipi v oglaševanju uspešno spopadajo. V preteklem letu je na primer britanski organ za oglaševalske standarde prepovedal vse oglase s škodljivimi spolnimi stereotipi. Kot je poročal britanski BBC so raziskave pokazale, da spolni stereotipi omejujejo izbiro in priložnosti otrok in odraslih ter da prispevajo k neenakosti v družbi. V Sloveniji področje oglaševanja urejata zakon o medijih in zakon o varstvu potrošnikov, vendar ne zagotavljata etičnosti, zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, predstavlja mehanizem samo-regulative na tem področju. Kot pravi predsednik Oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek oglaševalsko razsodišče deluje na načelih, da mora biti oglaševanje odgovorno, zakonito, dostojno, resnično in ne zavajajoče. V oglaševalskem kodeksu med drugim piše:

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi žalilo javnost v smislu na splošno prevladujočih pravil o dostojnosti ali bi povzročilo globoko ali množično prizadetost. Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.

Kot še poziva Jaka Repanšek, lahko vsak posameznik in posameznika na Oglaševalsko razsodišče vloži pritožbo na domnevno sporen oglas in s tem aktivno pripomore k spremembam na tem področju. V oglaševanju najdemo tudi primere dobrih praks razbijanja mitov in stereotipov, ki so žal v manjšini. Vsekakor ostaja znotraj oglaševanja še veliko prostora za spreminjanje vladajočih norm.

Vir in posnetek na: https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/intelekta-182/

Martina Černe

»Super živila – supergoljufija«

V prispevku oddaje TV Slovenija Tednik, je novinarka Erna Petrač Barborič preverjala, koliko je resnice za oglaševanimi trditvami t.i. »superživil«. Kaj so to super živila in ali jih res potrebujemo? Uvažamo jih iz eksotičnih dežel, najdemo jih tudi v nekaterih prehranskih dopolnilih. Oglasi nas prepričujejo, da jih nujno potrebujemo in da lahko celo izboljšajo zdravstveno stanje. A zdravniki in drugi strokovnjaki opozarjajo, da gre za zavajanje in goljufijo.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174667807