Tagged: Slovenija

»Naša super hrana«

Spoštovani gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan

V zadnjih dneh sva opazila oglaševalski video v okviru kampanje “Naša super hrana”, ki ga je začela predvajati RTV Slovenija in ga financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Govoriva o oglasu “Naše super meso – naša super hrana”.

Res je, da se zdijo besede v oglasu skrbno izbrane, pa vendar so za nepozorne gledalce precej zavajajoče. Da so skrb rejcev, uravnotežena naravna krma in najvišji standardi predelave zagotovljeni, kot je rečeno v dvajset sekundnem oglasu, verjameva, da pristojni organi dobro bdijo nad nadzorom. Verjetno je tudi res, da je oglaševano meso odličnega okusa in kakovosti. Zagotovo pa se ne strinjava z drugim delom oglasa.

Drugi del namreč pravi, da je meso pomemben vir beljakovin, ki jih naš organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in delovanje in naj bo zato del naše uravnotežene prehrane. Res je, da je v mesu veliko beljakovin, po nekaterih študijah in današnjemu vsakodnevnemu večkratnemu uživanju mesa celo preveč, zagotovo pa ni meso edini vir esencialnih beljakovin in zato potreben kot del naše uravnotežene prehrane. Še več, Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 uvrstila mesne izdelke med možne in zelo verjetne povzročitelje več tipov raka. Nedopustno se nama zdi, da ministrstvo in država, zavoljo večje prodaje mesa, ki ga že tako preko kmetijskih subvencij podpiramo vsi davkoplačevalci, na račun davkoplačevalskega denarja financira oglase, in to na televiziji, ki jo plačujemo davkoplačevalci, zavaja svoje državljane, da naj bo meso del uravnotežene prehrane. Davkoplačevalce omenjava večkrat, saj hočeš nočeš moramo vsi državljani plačevati davke tudi za živinorejo, čeprav nas je med njimi sedaj že velik delež, ki živinoreje v nobeni obliki ne podpiramo ali pa vsaj ne podpirajo in ne kupujejo mesa in mesnih izdelkov, davke v ta namen pa moramo vseeno plačevati. Nadalje, Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti izjavila, da je veganska prehrana, torej prehrana, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora in s tem seveda tudi ne mesa, lahko povsem uravnotežena prehrana za vse ljudi, tudi otroke, nosečnice, starejše, doječe matere ter športnike.

Medtem, ko se svet bojuje proti poplavam, sušam, neurjem in ostalimi posledicami onesnaževanja okolja, ki najbolj prizadene kmetijstvo, eden glavnih krivcev onesnaževanja pa je živinoreja, kar so potrdili tudi Združeni narodi, pa se nama zdi absurdno, da ravno Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo spodbuja, financira in morda celo zavaja potrošnike k še večjemu nakupovanju izdelkov, ki uničujejo naš planet. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije bi z naravnimi viri, potrebnimi za prehrano enega vsejeda, lahko nahranilo 7 vegetarijancev ali 20 veganov. Naj navedeva še samo nekaj izjav Združenih narodov:

70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja, žito za živino),
živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih plinov kot vsa prometna infrastruktura skupaj. V to ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja,
1/3 kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja,
živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj),
živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje,
živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov).

Predlagava, da se omenjeni oglas umakne iz naših televizijskih zaslonov in se v prihodnje promovira kmetijske pridelke (sadje in zelenjavo), ki ne škodujejo zdravju državljanov, ne uničujejo našega okolja v takšnem obsegu kot mlečna, mesna in jajčna živinoreja, ter nimajo za posledico izkoriščanja živali. Ministrstvo naj ta sredstva raje nameni k ozaveščanju ljudi o prednostnih uživanja sadja in zelenjave ter skrbi za zdrav življenjski slog, kot je ne kajenje, ne pitje alkohola, več gibanja, uživanju manj izdelkov, ki vsebujejo predelan sladkor ter uživanju več sveže pripravljenih obrokov, namesto že vnaprej pripravljenih jedi. Če vi, kot minister, menite, da se že dovolj dela na teh področjih, ta sredstva raje namenite Ministrstvu za zdravje, da jih bo to ministrstvo porabilo k spodbujanju bolj zdravega načina življenja ali pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer bodo mlajše generacije učili o pomenu ohranjanja okolja in samooskrbi ter jih naučili, kako si pripraviti zares zdrave obroke.

Vljudno vas prosiva, spoštovani minister mag. Židan, za vaše mnenje glede najine dobronamerne pobude.

Prijazen pozdrav,

David Zorko,
Jure Poglajen

Krška vas, 29. 9. 2017

V vednost:

1. Vlada RS, kabinet predsednika vlade
2. Ministrstvo za zdravje
3. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Napotilo:
http://vegan.si/clanki/meso-je-superhrana-vsiljevanje-ideologije-davkoplacevalcu-z-davkoplacevalskim-denarjem/

Advertisements

Zgodovina oglaševanja

zgodovina-oglasevanja

V sodobnem svetu s svojimi pametnimi povezanimi napravami, brskanjem po spletu in objavljanjem, deljenjem in všečkanjem na družbenih omrežjih v spletnem prostoru puščamo sledi. Vsi ti podatki, ki jih beležijo različne aplikacije, so še posebej privlačni za oglaševalce, saj lahko prek njih oblikujejo našo spletno identiteto in nam prikazujejo predvsem tiste oglase, ki bi nas utegnili zanimati. Ponudniki se že od nekdaj na različne načine trudijo prodati svoje izdelke in storitve, tehnologija jim omogoča, da to danes počnejo bolj učinkovito kot kadarkoli. Kako pa se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi oglaševalci pri nas? Kakšne so bile njihove strategije in kako so se njihovi pristopi spreminjali? Kaj nam razkrije zgodovinska analiza oglaševanja o sodobni družbi? Vse to obravnava publikacija Od prvih oglasov do interneta – k zgodovini oglaševanja na slovenskem, ki je izšla v zbirki Vpogledi pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino. O tem v tokratni oddaji. Gostje: Dr. Marija Počivavšek z Muzeja novejše zgodovine Celje ter z inštituta za novejšo zgodovino dr. Nina Vodopivec in dr. Andrej Studen, urednik omenjene publikacije. Voditeljica: Urška Henigman.

Posnetek (mp3)

Več na: http://ars.rtvslo.si/2017/07/glasovi-svetov-98/

Urška Henigman

Zdaj je čas, da vsak pokaže svojega Janeza

Če želijo biti uspešne, morajo reklamne agencije iskati duha časa. In ta je v Sloveniji očitno enoten in jasno viden: strah pred tujci!

Tako, nenadoma, vsi prisegamo na naše in samo naše. Tudi trgovske verige z živili.

Prvi, če me spomin ne vara, je pričel Hofer s serijo oglasov, s katerimi so nam sporočili, da zanje delajo slovenski podjetniki. Narejeno dostojno, zgodbe o uspešnem sodelovanju, itd, še posebej pomembne, ker gre pač za nemško verigo. Spotoma, gospodu je na tem oglasu je ime Janez, kar piše s precej drobnimi črkami.

Hofer-768x595

Spar seveda ni mogel zaostajati. Oglasil se je s plakati, na katerih ime ni več skoraj skrito, marveč so glasno in jasno povedali, da imajo oni pa še večjega Janeza kot Hofer:

lidl

Iz vseh topov pa je udaril TUŠ, pri katerem nimajo enega samega Janeza, ki bi delal zanje, marveč so vsi Janezi, brez izjeme!

tus

In tako smo od poudarjanja lokalnega, kar je hvale vredno, prišli v najbolj podivjani nacionalizem in šovinizem.

Na prvi pogled ni pomembno – a če knjigo prebere nekaj sto bralcev in kolumno nekaj tisoč, taki oglasi dosežejo milijone. Vsak dan, neprestano – te plakate sem posnel na eni sami, čisto kratki poti.

Našemu nezavednemu ne pripovedujejo ničesar novega, le utrjujejo ga v tistem, kar je vsepovsod prisotno. In to je druga beseda za skrajni populizem. Pri tem seveda najbolj mislim na sramotno Tuševo pretiravanje, nizek dosežek slovenske oglaševalske industrije. Tuš je s tem postal Trump slovenskih špeceristov.

Rubrika bizarno: tisti, ki so sestavljali populistični oglas, sebe imenujejo kreativci.

Miha Mazzini

Vir: http://mihamazzini.com/blog/sl/zdaj-je-cas-da-vsak-pokaze-svojega-janeza/

Več na: https://vezjak.com/2017/04/03/tus-in-njegovi-oglasevalski-janezi/

Poziv Bruslju k odpravi razlik v kakovosti hrane za Zahod in Vzhod Evrope

Višegrajska skupina s skupnim predlogom

Madžarska in Slovaška bosta od Evropske komisije zahtevali ukrepe za odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.

Madžarsko kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da bodo predlog za ukrepanje podali na zasedanju ministrov Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo 6. marca. V Budimpešti so tudi pozdravili slovaški predlog, da bi države Višegrajske skupine – Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – kmalu organizirale srečanje na to temo.

Češki premier Bohuslav Sobotka je že napovedal, da bodo premierji Višegrajske skupine o kakovosti živilskih izdelkov razpravljali že ta četrtek na vrhu v Varšavi. Po njegovih besedah omenjena problematika potrebuje evropsko rešitev, pri čemer mora biti vključena tudi Evropska komisija.

Nekatere države v srednji in vzhodni Evropi so v preteklih tednih že pozvale EU k prepovedi uporabe slabših sestavin pod isto blagovno znamko na nekaterih evropskih trgih. Omenjena praksa sicer ni nezakonita, saj evropska zakonodaja dopušča prodajo različnih izdelkov pod enakimi blagovnimi znamkami, dokler so na embalaži navedene vse sestavine.

“Češka ne bo zabojnik za smeti”
Prejšnji teden so se slovaški inšpektorji odpravili v trgovine in nakupili 22 izdelkov. “Kupili smo enake izdelke istih blagovnih znamk, ki jih prodajajo na Slovaškem in v Avstriji,” je povedal Jozef Bireš s slovaškega urada za varno hrano. Analiza je pokazala, da je polovica izdelkov, ki so jih kupili v slovaških trgovinah, občutno slabše kakovosti od tistih z avstrijskih trgovskih polic.

“Kupec ne pričakuje, da bo v enakem izdelku več umetnih barvil, sladil in aditivov ter manjši delež mesa,” je bila jasna slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matečna.

Sledil je tudi odziv Češke, ki je multinacionalkam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in pijače, sporočila, da ne bo več evropski zabojnik za smeti.

Na enako težavo so naleteli v trgovinah na Madžarskem, kjer so inšpektorji pri 24 domnevno identičnih izdelkih odkrili bistvene razlike v okusu, vonju in sestavi. “Ista prehranska podjetja in trgovine v Avstriji proizvajajo in prodajajo kakovostnejše izdelke istih blagovnih znamk kot na Madžarskem,” je pojasnil vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar.

“Madžari nočejo pojasnil in izgovorov, hočejo pošteno in enako obravnavo. Pri hrani nočejo dvojnih standardov,” je nato sporočil še Robert Zsigo z madžarskega kmetijskega ministrstva.

L. V.

Vir: http://www.rtvslo.si/evropska-unija/poziv-bruslju-k-odpravi-razlik-v-kakovosti-hrane-za-zahod-in-vzhod-evrope/416068

Kdo bo v Sloveniji nadziral, ali nam res prodajajo slabše izdelke kot v Zahodni Evropi?

Sektor za varstvo potrošnikov: Nismo pristojni

Slovenska uprava za varno hrano trdi, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem.

Trditve, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne morejo potrditi, saj izvajanje tovrstnih raziskav ni v njihovi pristojnosti, so glede zadnjih razkritij o različni kakovosti enakih izdelkov v Evropi pojasnili v upravi. Ob tem so dodali, da je primerjalno testiranje kakovosti različnih proizvodov v domeni nevladnih potrošniških organizacij.

V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, pa se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

Primerjalni testi so sicer redkost tudi v Evropi. Leta 2015 so ga za 23 izdelkov opravili na Češkem, kjer ga je takrat financirala evropska poslanka Olga Sehnalova, je pred kratkim poročal časopis Delo. Madžarski primerjalni testi, ki so prišli v javnost v začetku leta, pa naj bi bili stari že tri leta. Primerjalni test bodo v kratkem opravili tudi na Hrvaškem, kjer ga bo prav tako financirala evropska poslanka Biljana Borzan.

ZPS: Imamo omejitve
Zveza potrošnikov Slovenije je doslej sodelovala v mednarodnem primerjalnem testu lešnikovih namazov, kjer testi niso pokazali večjih odstopanj. “Vsekakor se zavedamo, da je testiranje prehranskih izdelkov izjemno pomembno tudi zaradi primerjav z izdelki, ki se pod identičnim imenom prodajajo v tujini oz. v trgovinah iste trgovske verige. Takšno testiranje smo pripravljeni izvesti, če bi bila za to zagotovljena javna sredstva, pri izvedbi bi se povezali tudi s češko potrošniško organizacijo, s katero že leta zelo dobro sodelujemo in skupaj testiramo,” so pojasnili v zvezi.

Sami letno izvedejo od tri do štiri primerjalne potrošniške teste kakovosti tistih prehranskih izdelkov na slovenskem trgu, za katere na podlagi anket in poznavanja trga presodijo, da zanimajo porabnike, in v obsegu, ki si ga kot članska organizacija lahko privoščijo. Gre za izdelke, ki jih anonimno kupijo v trgovinah v Sloveniji.

Kdaj lahko govorimo o zavajanju
V upravi medtem poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Potrošnik pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da lahko sprejme koristno odločitev o nakupu. Kadar se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke, lahko govorimo o zavajanju potrošnika, dodajajo.

Primerjalne raziskave izdelkov na slovenskem in na sosednjih trgih za zdaj ne načrtujejo. Če bodo pobude za sodelovanje, pa bi se vključili v okviru razpoložljivih sredstev.

Sektor: Nismo pristojni
Na ministrstvu za gospodarstvo deluje tudi sektor za varstvo potrošnikov in konkurence, a tam pravijo, da so pristojni predvsem za pripravo sistemskih predpisov s področja varstva potrošnikov in konkurence.

“Sicer pa je v zvezi z domnevno dvojno kakovostjo živil istih blagovnih znamk v različnih državah članicah stališče ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je treba na ravni EU-ja zadevo raziskati in potrošnikom na območju celotne Evropske unije zagotoviti enako kakovost živil iste blagovne znamke, saj za razlikovanja po našem mnenju ni upravičenih razlogov,” so še pojasnili na ministrstvu.

Kaj so ugotovili na Slovaškem
Slovaška je po poročanju tujih tiskovnih agencij februarja zaradi neetičnih praks izpostavila več multinacionalk. Izkazalo se je namreč, da so enaki izdelki pod enakimi blagovnimi znamkami, ki so na voljo na slovaških trgovskih policah, v trgovinah zahodnejših evropskih držav vsebovali boljše sestavine. V Vzhodni Evropi so bile sestavine bolj siromašne, “prave hrane” pa je bilo manj kot v Nemčiji in Avstriji. A odstopanja niso presegla okvira evropske zakonodaje, saj ta zahteva le jasen seznam vseh sestavin.

Slovaško kmetijsko ministrstvo je obsodilo tovrstno početje in razlikovanje med starimi in novimi članicami EU-ja. “Imamo en skupen trg in zdi se nam neetično, da se ustvarjata dva razreda potrošnikov,” je takrat opozorila slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matecna.

Polovica od 22 izdelkov, ki so jih testirali v slovaški prestolnici Bratislavi in v dveh avstrijskih mestih le 20 kilometrov stran, se je razlikovala po okusu, videzu in strukturi, je pojasnilo ministrstvo, ki se je sklicevalo na nacionalni urad za varno hrano.

Pomarančna pijača brez pomarančnega soka
Pomarančna pijača, ki jo je prodajala nemška veriga Rewe, na Slovaškem ni vsebovala pomarančnega soka, medtem ko ga enaka pijača v Avstriji je. Ta tudi ni vsebovala aditivov ali stabilizatorjev, so pokazali testi.

“Argument, da naj bi se multinacionalke le prilagajale različnim regionalnim okusom potrošnikov, ne vzdrži, saj si slovaški potrošniki zagotovo ne želijo v svoji hrani več aditivov in manj prave hrane,” je bila ostra Matecna.

Coca-Cola v prodaji na Slovaškem je bila sladkana s cenejšim glukoznim sirupom, medtem ko je bila v Avstriji s sladkorjem.

Al. Ma.

Vir: http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kdo-bo-v-sloveniji-nadziral-ali-nam-res-prodajajo-slabse-izdelke-kot-v-zahodni-evropi/416759

Ob sprejemanju protitobačne zakonodaje: množenje kršitev oglaševanja cigaret

Na klopeh poslancev je protitobačni zakon, ki bi prepovedal oglaševanje tobačnih izdelkov. Kršitve oglaševanja so v zadnjih treh letih poskočile za nekajkrat.

Milijonski dobički od prodaje cigaret so za slovenske trgovce preveč mamljivi, da bi se odpovedali nezakonitemu oglaševanju tobačnih izdelkov. Kot kažejo podatki tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, so kršitve protitobačnega zakona v zadnjih treh letih glede na obdobje 2010–2013 poskočile za nekajkrat.

Trenutni zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) trgovcem dovoljuje le oglaševanje znamke cigaret in ostalih tobačnih izdelkov. Kupcev pa ne smejo spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Tako je na primer prepovedano izpostavljanje škatlic cigaret nekega proizvajalca v svetlobnih okvirjih ali na prodajnem pultu.

Kljub prepovedi pa poskušajo slovenski trgovci na najrazličnejše načine kupce spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Čeprav ZOUTI predpisuje kazen 2000 evrov za takšno nelegalno oglaševanje, si trgovci glede na neprimerno višje dobičke od prodaje cigaret takšne kazni lahko privoščijo.

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ob-sprejemanju-protitobacne-zakonodaje-mnozenje-krsitev-oglasevanja-cigaret/

Anže Voh Boštic