Tagged: T2

Podjetja, ki z oglasi financirajo medije s sovražno vsebino, v veliki meri državna

Podjetja vztrajajo, da ne želijo podpirati sovražnih vsebin

Čeprav določeni mediji širijo sovražne vsebine, vključno z rasizmom in homofobijo, v njih oglase zakupujejo številna velika podjetja, ki so v veliki meri v državni lasti, pa tudi javni medijski zavod. S tem prihajajo oglaševalci pogosto v nasprotje z lastnimi načeli, kot kaže, pa bo vsaj eno državno podjetje oglaševanje prekinilo.

“Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev”, “Rjuharice preplavile Qlandio v Novem mestu”, “Priporočila zdravorazumskim staršem, kako otroka v šoli ubraniti pred škodljivimi aktivisti LGBT in agendo multikulturalizma!” so le nekateri izmed naslovov člankov, s katerimi Demokracija redno privablja pozornost bralstva. Identičen diskurz širi Nova24TV, ki si z Demokracijo deli odgovornega urednika. “Prosim, prosim, pe*ri, pustite nas, naše otroke in pse na miru, ker vam nismo nič naredili,” so naslovili povzetek nekega intervjuja.

A sovražne vsebine obeh medijev niso dovolj sovražne, da ne bi tam oglaševala velika podjetja, tako v zasebni kot delni ali večinski državni lasti. Kot pokaže pregled izvodov Demokracije iz zadnjih dveh let, tednik z oglasi finančno podpirajo predvsem Pošta SlovenijeZavarovalnica SavaPetrol, Zavarovalnica TriglavGEN-I in T2, pri čemer le v zadnjem država nima celotnega ali pomembnega deleža. Gre za polstranske in celostranske oglase, ki glede na tednikov cenik stanejo med 1.120 in 2.800 evrov.

Televiziji Nova24TV pa za oglasni prostor, kolikor smo zaznali, plačujejo predvsem Telekom SlovenijePetrolMercatorSlovenske železnice in Telemach. Tudi v tem primeru gre večinoma za podjetja, v katerih ima država pomemben lastniški delež.

Pri tem je treba poudariti, da se nekatera od teh podjetij predstavljajo kot “družbeno odgovorna”. S tem se hvalijo v Pošti Slovenije, Zavarovalnici Sava, Petrolu, Mercatorju in Telekomu Slovenije. V Zavarovalnici Sava tako pravijo, da prevzemajo “skrb in odgovornost do ljudi in prostora, v katerem živimo”, v Petrolu sporočajo, da so zavezani “k družbeni odgovornosti, tako k pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, kot tudi k spodbujanju ustvarjalnosti in opozarjanju na sočutje do sočloveka”, v Mercatorju pa se “zavedajo vpetosti v družbeno in naravno okolje”.

“Za enakost” ob “rasistični propagandi”

Ob tem imajo vsaj Telekom Slovenije, Petrol in Zavarovalnica Sava tudi etični kodeks oziroma kodeks ravnanja. “Spoštovanje dostojanstva in integritete posameznika se nanaša tako na zaposlene v Zavarovalnici Sava kot tudi na druge posameznike, s katerimi družba stopa v različna razmerja, predvsem pa na stranke,” piše na spletni strani zavarovalnice. V Petrolu pa pravijo, da se “zavzemamo za enakopravnost in enakost vseh ljudi ter spoštujemo drugače misleče”.

Drugače menijo v Demokraciji. Ta je na začetku meseca objavila razpis za t. i. izvirno slovensko pravljico. Eden od pogojev je, da mora pravljica obravnavati “nevarnosti, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije”, če pa ima besedilo za junake živali, pa naj “pozitivne junake predstavlja domača živalska vrsta, vsiljivce oziroma negativce pa tujerodna invazivna vrsta”. V Društvu slovenskih pisateljev in 142 drugih organizacijah in javnih zavodih so ob tem opozorili, da tednik z razpisom “zlorablja otroško literaturo za rasistično propagando”.

Telekom naj bi se zavedal “moči besed”

Zanimivo pri Telekomu je, da zakupujejo oglasne prostore v mediju, ki širi sovražni govor, obenem pa sodelujejo v pobudi “Moč besed”, s katero želijo “opozoriti na pojav sovražnega govora na spletu med mladimi”. V okviru akcije so “pozvali vse uporabnike spleta, da se pridružijo pobudi za kulturen spletni dialog, ki izključuje sovražni govor.”

Nedoslednost Telekomovega ravnanja na družbenih omrežjih že dober mesec izpostavlja Domen Savič iz zavoda Državljan D, ki problematizira oglaševanje tega podjetja na Nova24TV. Spomnimo, Savič je podobno akcijo sprožil že leta 2014 po smrti mariborskega ravnatelja, ki je naredil samomor, potem ko so nekateri mediji objavljali posnetek njegovega odnosa z eno od učiteljic. Kot je Savič pojasnil v pogovoru za MMC, gre tokrat za “naslednjo fazo kampanje za boljše medije”. Pred leti se je sicer osredotočil na Slovenske novice in oglaševalce, ki so tam zakupovali oglasni prostor.

Zakaj tokrat opozarja na oglaševanje Telekoma Slovenije na Nova24TV? Med glavnimi razlogi navaja, da gre za eno večjih podjetij v državi, ki je v večinski državni lasti, in dejstvo, da je v preteklosti izvajal kampanje na temo sovražnega oziroma neprimernega govora na spletu. “Telekom ima v svojem etičnem kodeksu eksplicitno napisane stvari, ki so stoodstotno v nasprotju s tem, kar dela na področju zakupa oglaševalskega prostora,” opozarja Savič.

V kodeksu, ki ga omenja, tako piše, da se v Telekomu pri svojem delu zavzemajo “za strpnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje osnovnih človekovih pravic”. “Zavračamo kakršno koli obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega in socialnega porekla, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin,” piše.

Medtem se na spletnem portalu Nova24TV Telekomovi oglasi pojavljajo ob naslovih, kot so “Feminizem in LGBT spreminjata svet na slabše”, “Človekove pravice skupnosti LGBT ne obstajajo”, “LGBT aktivisti pravijo: Zdaj prihajamo po vaše otroke” in podobno.

“Cilj akcije je javna opredelitev Telekoma do financiranja vsebin, ki jih producira Nova24TV, z oglaševanjem,” je dejal Savič, ki meni, da bi se moralo vsako podjetje, ne glede na to, ali ima etični kodeks oziroma daje poseben poudarek družbeni odgovornosti ali ne, zavedati pomembnosti plasiranja oglasov, še posebej, ko govorimo o spletnem oglaševanju.

“Bolj ignoranca kot aktivno podpiranje”

Na to temo smo govorili s predstojnico Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede dr. Uršo Golob Podnar, ki se ukvarja tudi s področjem družbene odgovornosti podjetij. Poudarja, da ima koncept družbene odgovornosti tudi etično konotacijo, “ki se pogosto pozablja”. Kot pravi, podjetja družbeno odgovornost pogosto razumejo zelo ozko in jo vežejo na odnose z lokalno skupnostjo oziroma na projekte, ki jih izvajajo z različnimi skupinami, recimo otroki, ostalih stvari pa ne vidijo kot del družbene odgovornosti, pa tudi ne želijo si je dojemati tako široko in se opredeljevati.

Glede oglaševanja v medijih s sovražnimi vsebinami sogovornica meni, da gre na splošno “bolj za ignoranco kot aktivno podpiranje”. Podjetja se do teh vsebin “preprosto bodisi ne želijo opredeljevati bodisi se jim ne zdijo relevantna ali se ne zavedajo posledic svojih dejanj, ker so osredotočeni na doseganje neke ciljne skupine, ki ji želijo nekaj prodati”.

Kaj sploh pomeni status družbene odgovornosti? Kot pojasnjuje dr. Golob Podnar, si podjetja ta status pravzaprav podelijo sama in ga legitimirajo s svojimi praksami, ki jih navajajo. Če bi doživljali pritiske deležnikov, da ni res, da počnejo to, kar govorijo, bi to legitimnost izgubili in bi morali ukrepati, dodaja.

Podjetja zanima le doseg ciljnih skupin

Vsem omenjenim podjetjem smo poslali vprašanja glede njihovega oglaševanja v medijih s sovražnimi vsebinami, odgovori pa so zelo podobni. Tako oglaševanje upravičujejo s tem, da jih zanima “doseganje najširše javnosti”, “maksimalni doseg vseh naših dejanskih in potencialnih naročnikov”, “doseči kar največji krog uporabnikov in potencialnih uporabnikov”in podobno.

Odgovori so sicer pričakovani. Kot je namreč za MMC dejala Ana Predovič iz Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ), je “podjetjem ekstremno pomembno, da so s svojim oglaševanjem učinkoviti, torej da s svojim sporočilom dosežejo želeno ciljno skupino”. Po njenih besedah “podjetjem verjetno ni v interesu, da bi se pojavljali ob nekih vsebinah, ki zaradi svoje agresivne ali kakšne druge prakse, morda niso v skladu z oglaševano tržno znamko, z njeno osebnostjo”. Kot pa je dodala, je “objava oglasa ob vsebini, ki je žaljiva bodisi z vidika rasne ali narodnostne pripadnosti ali glede na druga merila razlikovanja, kot jih opredeljuje kodeks, ali pa če vsebuje sovražni govor, stvar odločitve oglaševalca”. Gre za slovenski oglaševalski kodeks, ki pa se, kot je pojasnila sogovornica, “nanaša izključno na vsebino in obliko oglaševanja, zato se po kodeksu lahko presoja izključno oglaševanje, nikakor pa ne more posegati v uredniško svobodo medija.”

Na vprašanje podjetjem, ali na njihovo odločitev o oglaševanju vplivajo vsebine medija oziroma zakaj oglašujejo v medijih, ki širijo sovražni govor, ta predvsem podarjajo, da se od tovrstnih vsebin distancirajo ali pa da v uredniške vsebine medija ne posegajo. Ponekod omenjajo tudi prizadevanje, da se njihovi oglasi ne pojavljajo ob določenih vsebinah, kot recimo v Zavarovalnici Triglav, ki oglašuje v Demokraciji. V tem podjetju sicer ne želijo, da se njihov oglas pojavlja ob vsebinah, ki med drugim “izražajo nestrpnost”, a gre zgolj za omejitev glede mikrolokacije oglasa, ne pa tudi medija kot takega.

V Petrolu medtem priznavajo, da “pozorno” spremljajo dogajanja “v vseh medijih, s katerimi imamo oglaševalske pogodbe”, od vseh poslovnih partnerjev pa pričakujejo, da delujejo skladno z njihovimi vrednotami in opozarjajo, da je nespoštovanje njihovega kodeksa ravnanja in vrednot “vedno lahko razlog za prekinitev sodelovanja s katerim koli poslovnim partnerjem”.

V Pošti Slovenije, pomembnem zakupniku oglasnega prostora v Demokraciji, pravijo, da vsebin, ki jih tednik v določenem izidu plasira, ne dobijo na vpogled, pri čemer ne problematizirajo ponavljajočih se sovražnih vsebin tednika.

V Slovenskih železnicah so večino vprašanj preprosto ignorirali in zgolj zapisali, da “namenjajo sredstva za oglaševanje v večini domačih medijev” ter da želijo doseči “kar največji krog uporabnikov in potencialnih uporabnikov Slovenskih železnic”.

V Zavarovalnici Sava in Mercatorju na vprašanja niso odgovorili, v T2 pa so sporočili: “Nabor medijev, s katerimi sodelujemo, /je/ pester, tako po uredniških vsebinah kot po ciljnih javnostih, ki jih posamezen medij nagovarja,” in dodali, da se “ne opredeljuje/j/o do vsebin posameznih medijev, kakor tudi ne išče/j/o vpliva nanje.”

“Posredna in implicitna” legitimacija vsebine

Telekom Slovenije, ki kupuje prostor na Nova24TV, odgovarja, da s svojim oglaševanjem: “… nikoli nismo in ne spodbujamo nobene izmed oblik nestrpnosti,” in da se kot oglaševalec “ne opredeljuje/j/o do uredniških politik posameznih medijev”. Mariborski filozof in kritični analitik medijskega diskurza v Sloveniji dr. Boris Vezjak pa meni drugače. “Če Telekom Slovenije oglašuje v Novi24TV, posredno in implicitno legitimira ne samo medij, temveč tudi njegovo vsebino. Že po racionalnem razmisleku ne more držati argument o nepovezanosti oglaševalskega dejanja od neke vsebine medija, s čimer se zdaj branijo pri tem podjetju: po isti logiki bi lahko Telekom oglaševal tudi v kakšnem neonacističnem glasilu ali biltenu kukluksklanovcev in bi nato enostavno dejal, da se ne opredeljuje do vsebine ali njihove uredniške politike,” je v odgovorih na naša vprašanja zapisal izredni profesor na mariborski Filozofski fakulteti.

Tudi on poudarja Telekomovo kontradiktorno ravnanje. “Najbolj groteskno in obenem pomenljivo ob navedenem je dejstvo, da je v zadnjih letih isto podjetje podpiralo in celo samo izvajalo akcije, v katerih je izrecno želelo opozarjati na pojave sovražnega govora na spletu – in politični medij, v katerem zdaj oglašuje, je bil že velikokrat v javnosti prepoznan kot diseminator slednjega,” je zapisal.

Na Nova24TV oglašuje tudi Telemach. Spomnimo, omenjeni portal je lani vzel v bran Bernarda Brščiča, ki je dejal, da je “nemški narod žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo”, kar so na portalu upravičili s konceptom svobode govora. V Telemachu pa zdaj pravijo: “Nikakor ne podpiramo in se distanciramo od vseh rasističnih, antisemitskih, homofobnih ter kakršnihkoli drugačnih vsebin ali gibanj, ki lahko širijo nestrpnost in razdvajajo.” Tudi v tem podjetju trdijo, da nimajo vpliva na uredniško politiko medijev.

Podjetja, s katerimi smo kontaktirali, so ob tem večinoma sporočila, da oglase v medijih zakupujejo prek agencij za zakup medijskega prostora in da z omenjenima medijema nimajo neposrednih pogodb.

GEN-I naj bi prenehal oglaševati

Drugače pa odgovarjajo v državnem podjetju GEN-I, ki oglašuje v Demokraciji. Kot so nam odgovorili, s tednikom sodelujejo od leta 2013 in imajo z njim “neposreden dogovor o oglaševanju tudi v letošnjem letu”. Dodajajo pa, da pri izbiri medija, kjer se bodo oglaševali, upoštevajo “primernost in odgovornost vsebine”.Zapisali so, da do zdaj v tem mediju sicer niso zaznali spornih vsebin, in dodali, da “družba GEN-I ne spodbuja in tudi ne podpira vsebin, ki bi vplivale na kakršno koli obliko diskriminacije ali sovražnega govora”.

“Kot skupina, ki ima svojo globalno prisotnost v več kot dvajsetih državah po svetu, sledimo politiki družbeno odgovornega poslovanja. K temu bomo strmeli tudi v prihodnje. Z obzirom na zgoraj navedeno smo se odločili prekiniti oglaševanje za določen čas,” so še zapisali. Podjetje smo prosili za dodatna pojasnila, in sicer kaj konkretno so bili razlogi za to odločitev in kdaj ter za koliko časa bodo prekinili oglaševanje, a na nova vprašanja niso želeli odgovoriti.

SDH: Odgovorne so posamezne uprave

Ker omenjena medija z oglasi podpirajo predvsem podjetja v večinski ali delni državni lasti, smo se obrnili tudi na Slovenski državni holding (SDH) kot upravljavca kapitalskih naložb države in jih vprašali, kakšno je njihovo stališče do oglaševanja podjetij, ki jih upravljajo, v medijih s sovražnimi vsebinami. Odgovarjajo, da na poslovanje teh podjetij nimajo vpliva. SDH namreč “ne sme posegati v neodvisnost organov družb, predvsem pa ne sme posegati v posamezne poslovne in vodstvene odločitve”. “Uprava posamezne družbe vodi posle samostojno in na lastno odgovornost,” so še dodali.

Ali koncept družbene odgovornosti v kaj večji meri velja za podjetja v večinski ali delni državni lasti, smo vprašali profesorico Uršo Golob Podnar. Če jemljemo državo kot institucijo, ki mora biti toliko bolj vredna zaupanja in če država bedi nad podjetji v svoji lasti, je dejala, potem po njenem osebnem mnenju to drži in bi morala biti takšna podjetja še pozornejša na ta vprašanja. Podobno meni tudi Savič, ki pri podjetjih v državni lasti pričakuje toliko odgovornejšo in bolj profesionalno držo, kar se tiče financiranja določenih medijev z oglaševanjem.

Vezjak medtem opozarja na nevarnost zlorab. “Oglaševanje državnih podjetij v medijih, še zlasti, če so ti izrecno politično profilirani ali celo posredno v lasti političnih strank, bi v normalnih demokracijah moralo biti prepovedano, saj naravnost kliče po zlorabah. Ker ni, je konflikt oglaševalske prakse že po sebi na dlani: tako rekoč nujno je, da si državna podjetja s tem kupujejo sedanji ali prihodnji mir, včasih pa celo vodilni kadri v njih, tudi če tja niso bili politično dirigirani, svojo eksistenco,” je sporočil.

Odgovoren tudi javni medijski zavod

V Demokraciji pa ne oglašujejo le podjetja, temveč tudi RTV Slovenija, ki je sodeč po številu in velikosti oglasov eden vidnejših oglaševalcev v tem tedniku. Ne samo, da tam zakupuje oglasni prostor, ampak Demokraciji, ki je v nedavni številki javni medijski zavod označila za “simbol sovražnosti” in “zastavonošo sovraštva in ovajanja drugače mislečih”, tudi omogoča oglaševanje v etru javnega radia. Vodstvo zavoda smo tako vprašali, zakaj RTV Slovenija oglašuje v tem mediju kljub sovražnim vsebinam do različnih družbenih skupin, koliko je zavod letos plačal za to oglaševanje, kakšna je odgovornost javnega zavoda za širjenje rasizma, homofobije in podobnih izključujočih idej, ki jih širi tudi omenjeni tednik, ter ali bo zavod oglaševanje nadaljeval.

Kot so pojasnili, gre za “medsebojno sodelovanje”, v skladu s katerim Demokracija oglašuje na Radiu Slovenija. Pogodbe z mediji so “večinoma vse 100-odstotno kompenzacijske”, kar načeloma pomeni, da RTV Slovenija dobi prostor za oglaševanje v Demokraciji v zameno za oglaševalski prostor, ki ga tedniku ponuja na valovih javnega radia. Pogodba z izdajateljem Nova obzorja je sicer sklenjena do konca leta.

Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je pojasnil, da je “vsak oglas, ki bi bodisi z naslovnico bodisi z napovedano vsebino lahko mejil na sovražni govor, treba odločno in dosledno zavrniti”, glede oglaševanja Demokracije na javnem radiu pa so v vodstvu zavoda poudarili, da zavod ne prevzema “nikakršne odgovornosti za vsebino oglasov naročnika ter resničnost trditev v njih”.

Kaj RTV Slovenija s sodelovanjem z Demokracijo sporoča javnosti? Boris Vezjak meni, da je “nemogoče reči, da javni zavod RTV ne legitimira vsebin Demokracije in njene politične agende, če oglašuje v tem mediju”. Po njegovih besedah namreč “oglaševalec, želel ali ne, po nujnosti vedno podpira aktivnost tistega, ki ga ali pri katerem oglašuje”.

Brez skrbi za ugled ne bo problematizacije

Kot je razvidno iz odgovorov podjetij, ta vsebine medijev, v katerih oglašujejo in jih tako podpirajo, ne problematizirajo, kar Urša Golob Podnar s FDV-ja pripisuje tudi pomanjkanju pritiska javnosti. “Podjetja o tem ne želijo razmišljati, dokler jim ne bo nekdo tega izpostavil in dokler jih ne bo skrbelo, da bodo zaradi tega ob ugled, se to ne bo problematiziralo.”

Podobna akcija, ki jo na primeru Telekoma Slovenije izvaja Domen Savič, je pred dvema letoma potekala v ZDA, kjer je skupina anonimnih aktivistov Sleeping Giants pozivala podjetja, naj prenehajo oglaševati na skrajno desničarskem portalu Breitbart, prav tako znanem po islamofobiji in homofobiji. V aktivistični skupini pravijo, da jim je uspelo prepričati 3.800 oglaševalcev, da tam prenehajo oglaševati.

Med podjetji, ki so prekinila stike z Breitbartom, so tudi BMWVisa, KelloggsDeutsche TelekomLufthansa. V nemškem letalskem prevozniku so sporočili, da je razlog za njihovo odločitev Breitbartova “nasilna, seksistična, ekstremistična in radikalna politična vsebina”, je poročal britanski Independent.

Emma Pullman, aktivistka iz druge skupine, ki je prav tako izvajala pritisk na oglaševalce, SumOfUs, je za kampanjo dejala: “To je zelo otipljiv način, na katerega lahko ljudje prepričajo podjetja, naj ne oglašujejo, je pa tudi način, da se kritizira porast skrajne desnice in sovraštva, ksenofobije in rasizma, ki prihaja iz Breitbarta.”

Boris Vasev

Vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/podjetja-ki-z-oglasi-financirajo-medije-s-sovrazno-vsebino-v-veliki-meri-drzavna/469472

Te4 za 1 €

Naslov akcije: Te4 za 1 €

Kratek opis akcije: Oglaševalska agencija Arih je za naročnika T-2 zasnovala krovno oglaševalsko akcijo KLIČI T2 ZA T4, akcija Te4 za 1evro pa je nadaljevanje krovne akcije. V prvi fazi je bil cilj akcije poudariti, da se za T-2 začenja novo obdobje (novi lastniki, zaključek postopka prisilne poravnave, itd.), hkrati pa so z akcijo skušali predstaviti nov paket T4, ki vsebuje štiri vrhunske storitve po ugodni ceni (internet, TV, fiksno in mobilno telefonijo). V drugem oglaševalskem valu pa želijo predstaviti posamezne storitve in ugodnosti, ki jih ponuja T-2. Vsaka vrhunska manekenka tako predstavlja storitev oz. paket (paketi T4 za 1 €).

Elementi akcije: veleplakati, tiskani oglasi, spletne pasice, TV oglasi, radijski oglasi, Facebook aplikacija

Podatki o avtorjih in naročnikih:

Naročnik: T-2
Medijska agencija: Media Publikum
Predstavnik naročnika: Nada Majdič, Jože Zrimšek
Vodja projekta v agenciji: Karmen Žirovnik
Kreativni direktor: Igor Arih
Art direktor: Tom Petruccelli
Oblikovalec: Matjaž Bukovec
Fotograf: Izidor Farič
Režiser: Izidor Farič
Produkcijska hiša: Fi produkcija
Spletna agencija: Coffee N’JUICE
Glasbena podlaga: Aleksander Pešut – Schatzi

(Podatki o akciji pridobljeni na:
http://www.marketingmagazin.si)

Video:

Fotografije akcije:

Analiza

Natančen opis oglaševalske akcije (kaj se dogaja na sliki, videu, radijskem oglasu itd.):

Fotografija: V prvem planu oglasa je v debelem belem fontu na črnem ozadju napis  »TE4 ZA 1€«, nad katerim je zvezdica, ki napotuje na napis v drobnem tisku, ki je v spodnjem delu oglasa. Pod tem velikim napisom je z nekoliko manjšim fontom napis »Paketa TE4 20M in T4 100/10«, pod katerim je ponovno z nekoliko večjim fontom prečrtan napis »33€.« Pod tem je velik oranžen kvadrat z zaobljenimi koti, v katerem je z belimi črkami napis: »3 mesece samo 1€!« Nad desnim kotom kvadrata je nataknjena oranžno-bela božična kapa z oranžno zvezdico sredi belega polja, ki nas očitno napotuje k drobnemu tisku na dnu oglasa. V desni polovici oglasa je portret dolgolase ženske v oranžno-črnem kombinezonu in odprtim dekoltejem, ki z zapeljivim pogledom gleda gledalca.

TV oglas: Moški sedi za mizo pred veliko oranžno darilno škatlo, ki jo gleda z začudenjem. V ozadju oglasa igra lahkotna melodija. Škatla nenadoma oživi, preletijo jo različni v belo obarvani digitalni signali in škatla se zasveti v belem siju. Moški se nasmehne in na mestu škatle se pojavijo štiri različna pomanjšana dekleta v oranžno-črnih kombinezonih z globokimi dekolteji, ki pričnejo plesati na njegovi pisalni mizi. Nad njimi se izpiše v belem fontu napis »KLIČI T2 ZA T4«. Pod napisom je v majhnem, komaj berljivem fontu napisano: »Internet – televizija – telefonija – mobilna telefonija«. Istočasno se v ozadju oglasi moški glas, ki ponovi besedilo, ki ga vidimo na zaslonu. Scena se obrne in vidimo napis »Paketa TE4 20M in T4 100/10« na črno-oranžno-rumenem ozadju, ki ga izgovarja glas napovedovalca v ozadju. Pod napisom je z nekoliko večjim fontom prečrtan napis »33€.«. Pod tem je velik oranžen kvadrat z zaobljenimi koti, v katerem je z belimi črkami napis: »3 mesece samo 1€!« Nad desnim kotom kvadrata je nataknjena oranžno-bela božična kapa z oranžno zvezdico sredi belega polja. Napovedovalec pravi: »Najlepše darilo v prazničnem času«. Scena se v svetlobnem blisku spremeni v črno ozadje, na katerem se v obliki znaka za neskončno pojavi znak podjetja »T2« in pod katerim je beli napis na črnem ozadju: »Tehnologije prihodnosti danes«, pod katerim je v večjem fontu telefonska številka 080 64 64, v manjšem fontu pa še naslov www.t-2.net, spodaj pa še v praktično neberljivem drobnem tisku nek krajši tekst. Ko se glasba ustavi se pojavi še veliki napis v belem na črnem ozadju, ki ga napovedovalec bolj ali manj ponovi: »T4 TUDI NA OPTIČNEM OMREŽJU TELEKOMA SLOVENIJE!«

Sporočilo in njegova interpretacija:

Oglaševalska akcija »T4 za 1€« nas je »razveseljevala« predvsem v decembru in specifično v božičnem času leta 2011, čeprav jo v izpeljavah in nadgradnjah istega lahko gledamo tudi še danes. »Oglaševalska agencija Arih je za naročnika T-2 zasnovala krovno oglaševalsko akcijo KLIČI T2 ZA T4, akcija Te4 za 1evro pa je nadaljevanje krovne akcije. V prvi fazi je bil cilj akcije poudariti, da se za T-2 začenja novo obdobje (novi lastniki, zaključek postopka prisilne poravnave, itd.), hkrati pa so z akcijo skušali predstaviti nov paket T4, ki vsebuje štiri vrhunske storitve po ugodni ceni (internet, TV, fiksno in mobilno telefonijo). V drugem oglaševalskem valu pa želijo predstaviti posamezne storitve in ugodnosti, ki jih ponuja T-2. Vsaka vrhunska manekenka tako predstavlja storitev oz. paket (paketi T4 za 1 €). (vir: http://www.marketingmagazin.si/akcija/te4-za-1-eu/)

»Podjetje T-2 d.o.o. je bilo ustanovljeno 15. maja 2004 v Mariboru z namenom ponujanja najmodernejših telekomunikacijskih, informacijskih in medijskih storitev po najugodnejših cenah za posameznike in podjetja. Kot edino v Sloveniji ponuja vse storitve na v celoti lastnem omrežju. 1. oktobra 2005 je podjetje pričelo s komercialno ponudbo storitev telefonije, distribucije televizijskih programov in širokopasovnega dostopa do interneta. Kot prvo v Sloveniji in med prvimi na svetu je ponudilo storitve na osnovi VDSL tehnologije širokopasovnega dostopa. 1. maja 2006 je pričelo kot prvo v Sloveniji in med prvimi na svetu ponujati storitve na osnovi FTTH tehnologije širokopasovnega dostopa, 1. junija 2008 pa tudi mobilne glasovne in podatkovne komunikacije na osnovi UMTS omrežja. T-2 si že od ustanovitve naprej prizadeva izboljšati standarde v ponudbi informacijskih in komunikacijskih storitev, zato svoje storitve nenehno nadgrajuje, pri tem pa ohranja najnižjo možno ceno. S sodobnim in povsem lastnim omrežjem UMTS in optike se T-2 nenehno prilagaja tako tehnološkim inovacijam kot željam naročnikov. Zato lahko ponudijo uporabnikom nizke cene in storitve brez priključnine ter zagotovijo brezplačno uporabo komunikacijske opreme, ki ohranja kvaliteto storitev na najvišjem tehnološkem nivoju. Danes že več kot 100.000 uporabnikov preko T-2 koristi največje hitrosti interneta (60 Mbps/25Mbps prek VDSL omrežja in 1 Gbps simetrično na lastnem optičnem omrežju), TV z več kot 190 programi, videoteko s preko 2000 naslovi ter brezplačne pogovore znotraj fiksnega in mobilnega T-2 omrežja. Podjetje T-2 je 25. novembra 2008 pridobil potrdilo o skladnosti svojega optičnega omrežja FTTH s priporočili ameriškega FTTH Council.« (vir: http://www.t-2.net/o-podjetju)

Kreativni direktor oglaševalske akcije je Igor Arih. Njegova kratka biografija je na http://9.sempl.si/sl/node/298. Je lastnik Agencije Arih http://www.arih.si/. Izčrpnemu intervju z avtorjem v več delih lahko prisluhnete na: http://www.youtube.com/results?search_query=Igor+Arih&search=Search.

Režiser oglasnega spota je Izidor Farič. Njegove reference najdete na: http://www.fip.si/reference/en_reference.htm in http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=2274

Oglaševalska akcija je nadaljevanje akcije »Kliči T2 za T4«.., ki ji je po formi precej podobna. V ospredju, osrednji element – objekt -, so štiri privlačno oblečene ženske, manekenke, ki očitno predstavljajo idejo paketa T4. Na to nakazuje tudi slogan »Prihajajo TE4. Bliskovita, kristalna, stabilna in zanesljiva.« Da so oblečene v oprijemljive več razkrivajoče kot skrivajoče kombinezone, morda napeljuje tudi na določeno fetišistično ljubezen moških do avtomobilov in hitrosti. Ker gre pri storitvi za širokopasovni internet, bi to gotovo lahko bil eden od sklepov. V oglasu verjetno tudi ni naključna asociacija na »Čarlijeve angelčke« (Charlie’s Angels), precej popularno akcijsko serijo iz sedemdesetih, v našem času (iz leta 2000) pa tudi celovečerni film, ki v glavnih vlogah prikazuje tri postavne mlade ženske, ki ob skrivnem in nevarnem delu na področju kontra-obveščevalnih služb za posebne naloge, živijo drugače sproščeno, neobremenjeno in razgibano življenje mladih žensk.

Dogajanje je postavljeno v običajno pisarno, kjer za pisalno mizo sedi povsem običajni poslovni moški. Ni dvoma, da oglas nagovarja predvsem povprečnega moškega, kar verjetno izhaja iz statistike, da so moški še vedno v večini pri uporabi tovrstnih orodij (internet, TV). V prvi polovici oglasa smo priča preprosti zgodbi, ki igra na moško fantazijo. Predmet, darilo se spremeni v štiri plešoče manekenke. Odnos med moškim in ženskami je ponižujoč – ženske očitno plešejo za njegovo zadovoljstvo. Njihovi gibi so mehanični, monotoni in ne delujejo pretirano žive. Ženske so prikazane kot objekti, spremenijo se iz predeta in na videz neprizadeto plešejo za užitek moškega za mizo. So pomanjšane, oblečene v oprijemljive usnjene obleke, v visokih petah in z razprtim dekoltejem. Ženske so očitno manekenke in predstavljalo storitve, ki so drugače opisane kot Bliskovita, kristalna, stabilna in zanesljiva. Katera ženska predstavlja katero lastnost ni jasno, saj so si precej podobne, pri čemer nobena ni tako izstopajoča, da bi jo lahko enačili s katero od navedenih lastnosti.

Gre torej za oglaševalsko akcijo, ki gradi na presenečenju. Moški dobi nekaj, kar ni pričakoval. Pri čemer oglas želi sugerirati, da podobno ponuja tudi storitev, ki jo prodaja. Oglas spada v kategorijo »sex sell«. Tehnologijo namreč primerja z ženskami, kar evidentno lahko nagovarja predvsem moško populacijo. Še vedno namreč sledi, da so glavni uporabniki spleta moški.

V drugem delu oglasa smo priče obilici podatkov o storitvi, ki jo oglas ponuja. Znak podjetja T2 je v oglasu zelo opazen. Gre za sezonsko reklamo, ki je izpostavljala tudi ugodnosti, ki so bile na voljo tekom konkretnega praznika.

Mnenja in pripombe na omenjeno analizo, nam lahko posredujte na mail: zofijini@gmail.com