Tagged: Veganstvo

»Naša super hrana«

Spoštovani gospod minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan

V zadnjih dneh sva opazila oglaševalski video v okviru kampanje “Naša super hrana”, ki ga je začela predvajati RTV Slovenija in ga financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Govoriva o oglasu “Naše super meso – naša super hrana”.

Res je, da se zdijo besede v oglasu skrbno izbrane, pa vendar so za nepozorne gledalce precej zavajajoče. Da so skrb rejcev, uravnotežena naravna krma in najvišji standardi predelave zagotovljeni, kot je rečeno v dvajset sekundnem oglasu, verjameva, da pristojni organi dobro bdijo nad nadzorom. Verjetno je tudi res, da je oglaševano meso odličnega okusa in kakovosti. Zagotovo pa se ne strinjava z drugim delom oglasa.

Drugi del namreč pravi, da je meso pomemben vir beljakovin, ki jih naš organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in delovanje in naj bo zato del naše uravnotežene prehrane. Res je, da je v mesu veliko beljakovin, po nekaterih študijah in današnjemu vsakodnevnemu večkratnemu uživanju mesa celo preveč, zagotovo pa ni meso edini vir esencialnih beljakovin in zato potreben kot del naše uravnotežene prehrane. Še več, Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 uvrstila mesne izdelke med možne in zelo verjetne povzročitelje več tipov raka. Nedopustno se nama zdi, da ministrstvo in država, zavoljo večje prodaje mesa, ki ga že tako preko kmetijskih subvencij podpiramo vsi davkoplačevalci, na račun davkoplačevalskega denarja financira oglase, in to na televiziji, ki jo plačujemo davkoplačevalci, zavaja svoje državljane, da naj bo meso del uravnotežene prehrane. Davkoplačevalce omenjava večkrat, saj hočeš nočeš moramo vsi državljani plačevati davke tudi za živinorejo, čeprav nas je med njimi sedaj že velik delež, ki živinoreje v nobeni obliki ne podpiramo ali pa vsaj ne podpirajo in ne kupujejo mesa in mesnih izdelkov, davke v ta namen pa moramo vseeno plačevati. Nadalje, Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti izjavila, da je veganska prehrana, torej prehrana, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora in s tem seveda tudi ne mesa, lahko povsem uravnotežena prehrana za vse ljudi, tudi otroke, nosečnice, starejše, doječe matere ter športnike.

Medtem, ko se svet bojuje proti poplavam, sušam, neurjem in ostalimi posledicami onesnaževanja okolja, ki najbolj prizadene kmetijstvo, eden glavnih krivcev onesnaževanja pa je živinoreja, kar so potrdili tudi Združeni narodi, pa se nama zdi absurdno, da ravno Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo spodbuja, financira in morda celo zavaja potrošnike k še večjemu nakupovanju izdelkov, ki uničujejo naš planet. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije bi z naravnimi viri, potrebnimi za prehrano enega vsejeda, lahko nahranilo 7 vegetarijancev ali 20 veganov. Naj navedeva še samo nekaj izjav Združenih narodov:

70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja, žito za živino),
živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih plinov kot vsa prometna infrastruktura skupaj. V to ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja,
1/3 kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja,
živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj),
živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje,
živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov).

Predlagava, da se omenjeni oglas umakne iz naših televizijskih zaslonov in se v prihodnje promovira kmetijske pridelke (sadje in zelenjavo), ki ne škodujejo zdravju državljanov, ne uničujejo našega okolja v takšnem obsegu kot mlečna, mesna in jajčna živinoreja, ter nimajo za posledico izkoriščanja živali. Ministrstvo naj ta sredstva raje nameni k ozaveščanju ljudi o prednostnih uživanja sadja in zelenjave ter skrbi za zdrav življenjski slog, kot je ne kajenje, ne pitje alkohola, več gibanja, uživanju manj izdelkov, ki vsebujejo predelan sladkor ter uživanju več sveže pripravljenih obrokov, namesto že vnaprej pripravljenih jedi. Če vi, kot minister, menite, da se že dovolj dela na teh področjih, ta sredstva raje namenite Ministrstvu za zdravje, da jih bo to ministrstvo porabilo k spodbujanju bolj zdravega načina življenja ali pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer bodo mlajše generacije učili o pomenu ohranjanja okolja in samooskrbi ter jih naučili, kako si pripraviti zares zdrave obroke.

Vljudno vas prosiva, spoštovani minister mag. Židan, za vaše mnenje glede najine dobronamerne pobude.

Prijazen pozdrav,

David Zorko,
Jure Poglajen

Krška vas, 29. 9. 2017

V vednost:

1. Vlada RS, kabinet predsednika vlade
2. Ministrstvo za zdravje
3. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Napotilo:
http://vegan.si/clanki/meso-je-superhrana-vsiljevanje-ideologije-davkoplacevalcu-z-davkoplacevalskim-denarjem/

Advertisements

Veganstvo kot politično gibanje

Ob mednarodnem mesecu veganstva

V času, ko se veganstvo v neoliberalnem individualističnem okviru degradira na enega od potrošniških življenjskih slogov (kjer je zahodni slog življenja evfemizem za to, da eni druge zatirajo), se kaže nujna potreba po družbeno-politični kontekstualizaciji veganstva.

Sistem izkoriščanja živali je učinek ideologije, imenovane speciesizem, ki vzpostavlja strukturno hierarhijo, kjer je vzorec prevlade določen z biološko vrsto. Ideološka konstrukcija človeškosti/živalskosti (kjer se v kategorijo človeškosti vgrajujejo kapacitete, kot so denimo zavest, avtonomnost, zmožnost čustvovanja, kategoriji živalskosti pa so te iste kapacitete v istem zamahu odvzete) ohranja človeško prevlado. Speciesizem legitimizira izkoriščanje živali, saj ga prikazuje kot nekaj naravno danega in nespremenljivega ali zgolj neizogibnega, torej sprejemljivega. Kaže se denimo v izjavah, kot so: Ljudje že od nekdaj uporabljamo živali, tega ne moremo spremeniti ali Ubijanje živali je naravno, tudi živali v naravi ubijajo druge živali. Vendar pa dejstvo, da živali ubijajo druge živali, nima prav nič skupnega z institucionaliziranim nasiljem nad živalmi in človeško konstrukcijo živalskega subjekta kot podrejenega. Medtem ko živalske prakse ubijanja drugih živali tvorijo sistem realnih odnosov, ki določajo obstoj in preživetje posameznih živali, so človeške prakse zatiranja in ubijanja živali neposredno vpete v sistem ideoloških mehanizmov vzpostavljanja odnosov prevlade. Izkoriščanje podrejeno izoblikovane skupine (v konkretnem primeru živali) ni naravna danost ali normalnost in podrejenost živali drugi biološki vrsti živalim ni inherentna.

Veganstvo znotraj animalističnih gibanj pridobi status političnosti s preseganjem strukturnih hierarhij (tj. hierarhičnega pozicioniranja živali kot podrejenih in ljudi kot nadpostavljenih subjektov) in posledično deligitimizacijo družbeno-ekonomskega sistema, utemeljenega na zatiranju in izkoriščanju. V dobi globalnega kapitalizma se veganstvo kot politično gibanje za pravičnost ne vzpostavlja zgolj kot zahteva po odpravi speciesističnih praks, temveč tudi kot radikalna kritika vseh tistih animalističnih gibanj, ki

− se omejujejo na določene oblike nasilja nad živalmi, kot so denimo kampanje proti krznu; parcialni uvidi namreč premikajo težišče kritike s sistemske nepravičnosti na zgolj enega od njenih učinkov;

− ponujajo navidezno spravljive rešitve v smislu zgolj reformističnih posegov, kot je denimo promocija proste reje živali, saj te ustvarjajo zavajajočo predstavo, da je mogoče izkoriščati moralno, s tem pa sistem izkoriščanja ohranjajo in utrjujejo, namesto da bi ga preizpraševale (koncept, kot je »humano« izkoriščanje, ne obstaja; vsaka oblika izkoriščanja – ne glede na to, ali gre za prosto ali farmsko rejo živali – je v nasprotju s potrebami in interesi živali);

− v kampanjah reproducirajo rasne, družbenospolne in druge hierarhije, npr. kampanje, ki kritiko zatiranja živali posredujejo z medijskimi podobami, ki perpetuirajo seksualno objektivizacijo žensk; te strukturirajo prav tiste družbene neenakosti, ki jih želijo preseči (posamezne ideologije ne moremo preseči z ohranjanjem vzorca strukturnih neenakosti).

Veganstvo kot politična kritika kapitalističnega sistema izkoriščanja je prav tako nezdružljivo s promocijo zaščite živali s strani novodobnih duhovnih gibanj, ki s svojo ideološko osnovo predstavljajo pomembno oporo kapitalizmu. Ta so si po principu »anything goes« prisvojila tako različne znanosti, kot je denimo ekologija, ki je v 90. letih postala sredstvo njihove širitve, kakor tudi koncepte emancipatornih gibanj, ki jih preosmišljajo v sredstvo depolitizacije. Tako denimo novodobni (»new age«) diskurz koncept opolnomočenja marginaliziranih in izključenih družbenih skupin ideološko sprevrača v učinek »samopomoči« in »osebne rasti«; neoliberalni projekt »samopomoči« z izkoriščanjem negotovosti ljudi spodbuja potrošništvo (po podatkih, ki jih navaja britanski družbeni kritik Kevin Shepherd, se je v industriji »samopomoči« samo v Ameriki obrnilo ok. 10 milijard dolarjev), ljudi pa odvrača od mišljenja družbenosistemskih problemov in razumevanja sistemskih nepravičnosti, kakor tudi od ozaveščene družbeno-politične analize in kritike.

Vendar pa je proces delegitimizacije speciesizma s preseganjem kapitalizma lahko uspešen le, če ga ne razumemo kot izolirano prizadevanje, ampak kot del globalne kritike izkoriščanja, zatiranja in sistemskega nasilja, tj. kot sestavni del emancipatornih (feminističnih, antirasističnih in drugih) gibanj in njihove zahteve po družbeno-ekonomski pravičnosti.  Nasilje nad živalmi seveda lahko obstaja tudi v antikapitalistični (socialistični) družbi; zgodovinsko gledano nobena od socialističnih ureditev 20. stoletja ni odpravila speciesizma (a potrebno je poudariti, da se v nobenem družbenem sistemu živali ni izkoriščalo tako masovno in v tako brutalnih razsežnostih, kot se to dogaja v korporativnem kapitalizmu), vendar pa socializem predstavlja produktivno osnovo za uresničitev družbenega projekta emancipacije živali.

Branislava Vičar

Vir: http://www.zazivali.org/besedila/prispevki/veganstvo-kot-politicno-gibanje