Tagged: YouTube

Ali bomo morali potrošniki biti zdaj še detektivi?

V Marketing magazinu so pozornost namenili problemu, ki ga predstavlja neregulirano oglaševanje spletnih vplivnežev.   

Vplivneži in z njimi povezan vplivnostni marketing ne le razdvajajo javnost, vedno glasnejši so tudi očitki, da ji marsikaj prikrivajo. Govorimo seveda o prikritem oglaševanju, ki je sicer na radarju regulative, a pri nas v povezavi s tem še ni konkretnih ukrepov. Da pa ne bo kakšnega prikrivanja z naše strani, smo se za mnenje pozanimali pri vseh deležnikih – oglaševalcih, starševskih blogerjih, pravni stroki, Slovenski oglaševalski zbornici in Društvu za marketing Slovenije.

Nadaljevanje na: http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/16702/ali-bomo-morali-potrosniki-biti-zdaj-se-detektivi

Gašper Meden

Napotilo:
https://tehtnica.wordpress.com/2019/03/12/spletni-vplivnezi/

Spletni vplivneži

V eni nedavnih oddaj BBC-ja Panorama, je novinarka Catrin Nye raziskovala moč in vpliv tako imenovanih spletnih vplivnežev ali influencerjev na potrošnike.

To relativno novo področje digitalnega oglaševanja se vrti okoli osrednjega vprašanja: »koliko sledilcev imate na spletu?« Vzpon socialnih medijev je prinesel s seboj novo vrsto znanih osebnosti, digitalnih vplivnežev. Te mega zvezde Instagrama in YouTubea so s preobrazbo svojih virtualnih sledilcev v realno valuto, popeljali oglaševalsko industrijo v povsem novo dimenzijo.

Velike blagovne znamke so s ponudbami zasule spletne zvezdnike in zvezdnice ter jim, da bi podprle njihove izdelke, plačujejo milijone, vendar je to področje zavoljo zavajajočega in nereguliranega oglaševanja pogosto prepoznano kot »divji zahod«, ki pretežno mlademu občinstvu oglašuje vse, od lažnih dietnih pijač do spletnih iger na srečo. (BBC)

Nedavno smo tudi pri nas lahko brali o tem, kako (in koliko) tovrstni vplivneži služijo s svojimi objavami na spletu. Nekaj najbolj izpostavljenim vplivnežem na družabnih omrežjih, med njimi popzvezdnicam Ellie Goulding in Riti Ori ter manekenkama Rosie Huntington – Whiteley in Alexi Chung, so zaradi njihovih spletnih objav britanski cenzorji stopili na prste.

Glavna težava je predvsem v tem, da pri velikem število teh objav gledalci ne vedo, da pravzaprav gledajo plačano komercialno sporočilo. Kot so zapisali v medijskem sporočilu »so bili vplivneži prisiljeni sprejeti, da bodo morali od zdaj naprej pri svoji objavi jasno zapisati, ali so bili plačani in ali so prejeli kompenzacijo za izdelke, ki jih promovirajo. Do te odločitve prihaja po opozorilih britanskega telesa za konkurenco in trg (CMA), da bi zvezdniki s svojimi objavami lahko kršili zakon o potrošnikih. Izražanje podpore določeni znamki na družabnih omrežjih lahko tej znamki močno koristi, lahko pa so tovrstne objave tudi zelo zavajajoče, opozarja CMA, ki se namerava zdaj korenito lotiti preiskave tovrstnih objav. CMA opozarja, da če se dogovora ne bodo držali, bi se lahko zagovarjali pred sodiščem. Za kršenje zakona o potrošnikih je zagrožena visoka globa ali celo zaporne kazni do dveh let. Praksa spletnega promoviranja izdelkov, od oblačil do avtomobilov, od hotelov do počitniških paketov, je med t. i. influencerji na družabnih omrežjih široko razmahnjena. Mnogi potrošniki namreč bolj zaupajo izdelku, če tega priporoča nekdo, ki ga občudujejo.« (MMC)

Septembra 2018, je ASA (Advertising Standards Authority) britansko samo-regulacijsko telo oglaševalske industrije, ki skrbi za standarde v oglaševanju, objavilo vodnik za influencerje, zbirko pravil za oglaševanje na socialnih omrežjih. Ta določa, da vsakič ko neko podjetje vplivnežem ponudi plačilo, darilo ali katero drugo uslugo za promocijo njihove znamke, vsaka posledična objava zapade pod zakon o potrošnikih. Po teh pravilih je odgovornost obeh, tako znamke kot vplivneža, da zagotovita, da je vsa vsebina, ki oglašuje izdelek ali znamko, jasno in razločno označena kot takšna.

Glede na vse, kar internet ponuja, je pomembno imeti zavest o vplivu, ki ga imajo spletne vsebine na mentalno zdravje (mladih) ljudi, zato je treba komercialni interes jasno označiti in ločiti od drugih vsebin. Vpliv na mentalno zdravje je izpričan in znanstveno dokazan. Nedavna raziskava Univerzitetnega kolidža London je recimo pokazala na zelo zaskrbljujoče učinke rabe socialnih omrežij na mentalno zdravje najstnikov.

Koliko pa vplivneži zaslužijo s svojimi, v glavnem »skritimi« priporočili? Zelo različno in odvisno od številnih faktorjev, pri katerih je gotovo najpomembnejši doseg oz. število sledilcev. Za svoje objave lahko na plačilo računa že nekdo, ki ima na Instagramu vsaj okrog 10 000 sledilcev. S takšno količino sledilcev lahko računate na približno 120€ na objavo. Hitro pa ta številka prične rasti. Ko enkrat dosežete 30 000 sledilcev lahko za objave s področja mode ali kozmetike računate že na približni 800€  na objavo. Ljudje z milijoni sledilcev pa lahko zaslužijo zneske, ki gredo v sto tisoče evrov. Kylie Jenner, ki ima trenutno 126 milijonov sledilcev, je tako za objavo plačna okoli milijona evrov.

Instagram je očitno ena osrednjih platform za služenje denarja in je tudi ena glavnih platform, ki služi za vse mogoče in nemogoče oglaševalske akcije. Med močnejšimi tovrstnimi platformami je tudi YouTube. Nekdo, ki ima na YouTubu več kot milijon sledilcev, lahko zlahka zasluži okoli 100000 evrov na objavo. Še posebej, če gre za oglaševanje iger na srečo, ki so na spletu med donosnejšimi industrijami.

ASA poroča, da so v Veliki Britaniji zaradi pomanjkljivega slednja oglaševalskim pravilom na to doslej opozoril med 200 in 300 vplivnežev. Pravila pa postavljajo tudi znamke same. Nekdo, ki se odloči oglaševati določeno znamko, mora tem pravilom precej strogo slediti, če ne, so prihodki lahko hitro izničeni ali se lahko celo znajde na sodišču. (Independent)

Viri in več na:
https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/zvezdnikom-stopili-na-prste-zaradi-njihovih-placanih-objav-na-instagramu/478095
https://www.bustle.com/p/how-much-are-social-media-influencers-paid-you-dont-need-a-huge-following-to-start-earning-money-15941023 https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b0c3gmcv/panorama-million-pound-selfie-sell-off
https://www.independent.co.uk/life-style/bbc-panorama-influencers-instagram-youtube-million-pound-selfie-sell-off-a8775601.html
https://www.truthinadvertising.org/social-media-influencer-disclosure-requirements/
https://www.had.si/blog/2016/12/04/kaj-je-influencer-marketing/
https://val202.rtvslo.si/2019/02/influencer-si/
https://archive.org/details/BBCNEWS_20190213_033000_Million_Pound_Selfie_Sell_Off_-_Panorama
https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/sodobno-vplivnistvo-prodajanje-olepsane-resnicnosti-ali-prava-sluzba/460512
https://djnd.si/bvuk

Velika vloga YouTuba v radikalizaciji uporabnikov interneta

V nekem trenutku tekom predsedniške kampanje leta 2016, sem na YouTubu gledala nekaj video posnetkov zborovanj Donalda Trumpa. Pisala sem članek o njegovi privlačnosti za volilno bazo in sem želela preveriti nekaj citatov.

Kmalu sem opazila nekaj nenavadnega. YouTube mi je začel priporočati in predvajati video posnetke, ki so prikazovali bombastične govore, ki so zagovarjali večvrednost bele rase, zanikali holokavst in druge vznemirljive vsebine.

Ker na YouTubu nisem navajena gledati ekstremno desničarskih vsebin, me je zanimalo ali je to kak poseben desničarski fenomen, zato sem ustvarila še en YouTube račun in začela gledati video prispevke o Hillary Clinton in Bernieju Sandersu ter dovolila, da me priporočila YouTube algoritma odpeljejo kamorkoli želi.

Nedolgo zatem sem bila preusmerjena na video prispevke levičarskih zarot, ki so vključevali razprave o obstoju tajnih vladinih agencij in obtožbe, da za napadi 11. septembra 2001 stoji vlada ZDA. Kot v primeru videov o Trumpu, mi je YouTube priporočal vsebine, ki so bile veliko bolj ekstremne, kot je bila tista, s katero sem začela.

Ker me je to pritegnilo, sem eksperimentirala naprej tudi z nepolitičnimi temami. Pojavil se je enak obrazec. Video posnetki vegetarijanstva so me vodili do video prispevkov o veganstvu. Video prispevki o teku, so me vodili do videoposnetkov o ultramaratonih.

Zdi se, kot da za YouTubov algoritem priporočil nikoli niste dovolj »hard core«. Video prispevke promovira, priporoča in razširja na način, ki nenehno dviguje vložek. Glede na to, da ima milijardo ali nekaj takšnega uporabnikov, je YouTube verjetno eden od najmočnejših instrumentov za radikalizacijo v 21. stoletju.

To pa se ne dogaja zato, ker tajno združenje inženirjev YouTuba kuje zaroto proti svetu, da bi ga pahnili v prepad. Veliko verjetnejša je razlaga, da ima to opravka s povezavo umetne inteligence in Googlovega poslovnega modela (lastnik YouTuba je namreč Google). Navkljub vsej svoji vzvišeni retoriki, je Google predvsem oglaševalski posrednik, ki prodaja našo pozornost podjetjem, ki so zanjo pripravljena plačati. Dlje časa ko so ljudje na YouTubu, več Google zasluži.

Kaj drži ljudi »prilepljene« na YouTube? Njegov algoritem je kot kaže sklenil, da ljudi pritegujejo vsebine, ki so bolj skrajne od tistih, s katerimi so začeli – oziroma »vnetljive« vsebine na splošno.

Je ta sum pravilen? Do pravih podatkov je težko priti. Google nerad deli informacije z neodvisnimi raziskovalci. Toda zdaj imamo, deloma zahvaljujoč bivšemu Googlovemu inženirju Guillaumu Chaslotu, prve indice, ki to potrjujejo.

Chaslot je na algoritmih za priporočila delal, ko je bil zaposlen pri YouTubu. Vznemirila ga je strategija, ki so jo uporabljali, da bi povečali čas, ki ga ljudje preživijo na strani. Google ga je odpustil leta 2013 in kot razlog navedel slabo delo, toda on vztraja, da je pravi razlog za razrešitev, ker je preveč vztrajal pri spremembah algoritma.

The Wall Street Journal je s pomočjo Chaslota izvedel raziskavo vsebin YouTuba. Ugotovil je, da je YouTube pogosto odpiral skrajno desne ali skrajno leve video prispevke uporabnikom, ki so gledali dokaj zmerne vire osrednjih novic in da so bile tovrstne ekstremistične tendence očitne tudi pri širokem naboru drugih vsebin. Če ste recimo iskali informacije o cepivu proti gripi, bi vam YouTube na primer ponudil video vsebine o zarotah, ki jih širijo gibanja proti cepljenju.

Prav tako je mogoče, da v YouTubovem algoritmu priporočil obstaja pristranost napram vnetljivim vsebinam. Med pripravami na predsedniške volitve leta 2016, je Chaslot naredil program, ki je spremljal največkrat priporočene videe na YouTubu, kot tudi vzorec njihovih priporočil. Odkril je, da je nekdo, ki je na YouTubu začel s pregledovanjem video prispevkov, ki so bili naklonjeni ali Hillary Clinton ali Donaldu Trumpu, veliko bolj verjetno končal pri priporočilih video prispevkov, ki so bili naklonjeni Trampu.

Če združimo te ugotovitve z raziskavami, ki ugotavljajo, da so tekom kampanje za predsedniške volitve 2016, lažne novice, ki se nagibajo k nezaslišanemu, veliko pogosteje vključevale Trumpu kot Clintonovi naklonjene vsebine, je YouTubovo nagibanje proti tovrstnim vnetljivim vsebinam še bolj očitno.

YouTube je bil nedavno predmet kritike, ker je priporočal videoposnetke, ki so promovirali teorijo zarote, da so preživeli aktivisti streljanja na šoli v Parklandu (Florida), v resnici samo »krizni igralci«, ki se pretvarjajo, da so žrtve. Jonathan Albright, raziskovalec na Univerzi Columbia, je pred kratkim z iskanjem pojma »krizni igralec« na YouTube računu ugotovil, da ga je sledenje funkciji priporočila »zavrti naslednji video« privedlo do mreže približno 9000 videoposnetkov, ki promovirajo to in sorodne teorije zarote, vključno s trditvijo, da je bilo streljanje na šoli v Newtownu (Connecticut) leta 2012, samo potegavščina.

Priče smo računalniški eksploataciji naravne človeške želje, da lahko pogledamo za zaveso, da lahko pogledamo globlje v to, kar nas privlači. Ko nadaljujemo s klikanjem, nas to z razburljivim občutkom odkrivanja večjih skrivnosti in globljih resnic ponese s seboj. YouTube vodi gledalca v »zajčjo luknjo« ekstremizma med tem ko njegov lastnik Google uspešno prodaja oglasni prostor.

Ljudje imajo veliko naravnih nagnjen, ki jih je v  kontekstu modernega življenja treba budno spremljati. Na primer naše hrepenenje po maščobah, soli in sladkorju, ki nam je dobro služilo, ko je bilo hrane malo, nas lahko zapelje na napačno pot v okolju, v katerem je maščob, soli in sladkorja vse preveč in se nam tudi prekomerno tržijo. Tudi naša naravna radovednost o neznanem nas lahko na primer zapelje na spletno stran, ki nas vodi v smeri laži, potegavščin in napačnih informacij.

YouTube je pravzaprav ustvaril restavracijo, ki nam ponuja vedno bolj sladko, mastno hrano in na naše krožnike nalaga hrano takoj, ko smo končali z zadnjim obrokom. Sčasoma se naši okusi prilagodijo in iščemo še bolj sladko, mastno hrano, ki jo restavracija vestno zagotavlja. Ko restavracijo zdravstvene službe in zaskrbljena javnost s tem soočijo, upravljavci restavracije odgovorijo, da nam nudijo samo to, kar si želimo.

Ta situacija je še posebej nevarna, če vzamemo v obzir, koliko ljudi – zlasti mladih – se na YouTube obrača po informacije. Googlovi poceni prenosni računalniki Chromebook, ki zdaj predstavljajo že več kot 50 odstotkov osnovnega in srednješolskega izobraževalnega trga prenosnih računalnikov v ZDA, so običajno opremljeni s hitrim dostopom do YouTuba.

To stanje je nesprejemljivo, vendar ni neizogibno. Nobenega razloga ni, da bi dopuščali podjetju, da služi tako veliko denarja, hkrati pa potencialno pomaga radikalizirati milijarde ljudi; žanje finančne koristi, hkrati pa družbo bremeni s toliko potencialnih stroškov, ki bi lahko izšli iz tovrstne radikalizacije.

Zeynep Tufekci

Zeynep Tufekci (@zeynep) je izredna profesorica na Fakulteti za informacije in bibliotekarstvo na Univerzi v Severni Karolini, je avtorica številnih mnenjskih prispevkov in knjige iz leta 2017 z naslovom »Twitter and Tear Gas: The Power and Fragility of Networked Protest« (Twitter in solzivec: moč in krhkost mrežnih protestov).

Vir: https://www.nytimes.com/2018/03/10/opinion/sunday/youtube-politics-radical.html

Napotilo:
https://tehtnica.wordpress.com/2017/12/04/gradimo-distopijo-samo-da-bi-ljudje-klikali-na-oglase/