Tagged: Zakonodaja

Oglaševanje živil otrokom

Živilska industrija po različnih kanalih, kot so splet, televizija, družbena omrežja in oglasni panoji, vsakodnevno nagovarja naše najmlajše. Otrokom večinoma tržijo živila z manj ugodnim prehranskim profilom, torej živila, ki niso primerna za vsakodnevno uživanje.

Otroci predstavljajo zelo ranljivo populacijo, saj so zaradi pomanjkanja znanja za kritično vrednotenje oglasnih sporočil lahka tarča oglaševalcev živilske industrije, zato številne potrošniške in druge organizacije že vrsto let opozarjajo na pomanjkljivo regulacijo oglaševanja otrokom.

Tovrstno nagovarjanje namreč vpliva na njihove prehranjevalne navade, saj nanje poleg vzgoje pomembno vpliva tudi okolje. Okolje, ki spodbuja pogosto uživanje večjih količin energijsko goste in hranilno revne hrane je tako eden glavnih vzrokov naraščajočega trenda debelosti pri otrocih.

Čas je, da se EU zave problema in končno  pripravi zavezujoča pravila.

Na ZPS so tudi prepričani, da je skrajni čas, da medijska vzgoja najde svoje mesto v osnovnošolskem kurikulumu. Otroci in najstniki namreč potrebujejo pomoč pri oblikovanju kritičnega in neodvisnega pogleda na oglasne vsebine.

Uravnotežena prehrana otroku zagotavlja vir energije in hranil za optimalno delovanje telesa, rast in razvoj. Za dolgoročno zdravje je tako pomembno, da že kot otroci izoblikujemo zdrave prehranjevalne vzorce, saj so prehranjevalne navade, ki jih pridobimo v zgodnjem otroštvu pogosto enake tistim v kasnejših življenjskih obdobjih.

Samoregulacija ne deluje

Da se stanje v Evropi, kljub prizadevanjem potrošniških organizacij še vedno ni izboljšalo, so pokazali rezultati najnovejše raziskave Evropske potrošniške organizacije (BEUC), v kateri je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Izsledki raziskave so zaskrbljujoči, namreč naši otroci so preko različnih medijev in kanalov vsakodnevno izpostavljeni oglasom za živila z neustreznim prehranskim profilom.

Spomladi 2021 je pod vodstvom BEUC potekala raziskava na področju oglaševanja živil otrokom, v kateri je sodelovalo deset potrošniških organizacij iz držav članic EU, med njimi tudi ZPS. Zbrali smo 120 primerov trženja nezdrave hrane otrokom. Skupina strokovnjakov je nato izmed teh izbrala 81 primerov, za katere so menili, da kršijo zavezo EU Pledge. Od 81 pritožb, ki so jih predložili, jih je bilo le 14 (17 odstotkov) uspešnih, torej takšnih, ki naj bi resnično kršile zavezo EU Pledge.

Rezultati raziskave kažejo na to, da zaveze živilskih podjetij k bolj odgovornemu trženju živil otrokom v praksi preprosto ne delujejo. Prehranska merila EU Pledge imajo prav tako preveč pomanjkljivosti ter so tako ohlapna, da še vedno dovoljujejo oglaševanje živil z veliko maščobami, sladkorja in soli preko različnih kanalov (konkretni primeri na povezavi):

– Prehranska merila za ključna hranila so tako ohlapna, da še vedno dovoljujejo trženje živil z veliko maščobami, sladkorja in soli.

– Pravila EU Pledge veljajo le za otroške programe na TV, a otroci dokazano gledajo tudi druge vsebine, kot so oddaje v “prime-time”, športne oddaje ipd.

– Pravila niso primerna niti za vse svet digitalnega trženja niti ne obravnava učinkovito trženja v fizičnem okolju – kot je na primer na  embalaži  ali na oglasnih panojih – ki so jim otroci tudi izpostavljeni.

– EU Pledge postopek pritoževanja je prepočasen, netrasparenten in preveč prizanesljiv do ponudnikov.

Potrebujemo ambiciozna in zavezujoča pravila

BEUC je zato v okviru poročila o raziskavi pozvala Evropsko komisijo, naj se ne zanaša več na samoregulacijo in naj vendarle uredi trženje nezdravih živil otrokom na ravni EU. Potrebujemo zavezujoča pravila, ki bodo temeljila na prehranskih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije in ki bodo vključevala:

– prepoved oglaševanja nezdravih živil po spletu, kamor spadajo tudi spletne strani živilskih podjetij in njihovi profili na družbenih omrežjih;

– prepoved predvajanja oglasov na TV za nezdrava živila od 6. do 23. ure in ne zgolj v času programov namenjenim otrokom;

– prepoved uporabe tržnih tehnik, ki privabljajo otroke s privlačnimi embalažami živil (npr. risani liki in maskote blagovnih znamk);

– veljavnost pravil za otroke do 18. leta starosti.

ZPS nasveti za starše, kaj lahko naredimo kot starši, stari starši, odgovorni odrasli, da zaščitimo naše najmlajše?

1. Otroke naučite kritičnega razmišljanja in predvsem bodite dober in odgovoren zgled.

2. Dostopa do neprimernih oglasnih sporočil jim ne morete preprečiti. Lahko pa se o vsebini teh oglasih z njimi pogovorite.

3. Na njim primeren način jim pojasnite, zakaj nekatera živila niso primerna za vsakodnevno uživanje ter jim predstavite pasti prekomernega uživanja pretirano sladkih, mastnih ali slanih živil.

4. Čeprav izdelek s samo predstavitvijo nagovarja otroke, še ne pomeni, da je primeren za njihovo vsakodnevno prehrano. Naj obljube o vsebnosti vitaminov, mineralov ne zavedejo tudi vas. Pred nakupom živila preverite njegovo hranilno tabelo. Pri oceni prehranskega profila si lahko pomagate z mobilno aplikacijo Veš, kaj ješ?

5. Kuhajte! Naj bo vsaj en obrok na dan skupen. Otroke spodbujajte k uživanju doma pripravljenih obrokov iz nepredelanih, svežih in sezonskih živil. Prav tako jih vključujte v proces priprave hrane.

Vir in več: https://www.zps.si/trg-in-cene-topmenu-306/oglaevanje-topmenu-307/11094-oglasevanje-zivil-otrokom-cas-je-za-strozje-omejitve

Dodatne informacije:

Kaj je EU Pledge? To je samoregulativna prostovoljna zaveza evropske živilske industrije k bolj odgovornemu omejevanju oglaševanja živil otrokom. Do danes vključuje 23 največjih podjetij, med njimi McDonald‘s, Coca Colo, Ferrero in Nestlé. Leta 2018 so vzpostavili t. i. mehanizem odgovornosti oziroma mehanizem reševanja pritožb, ki omogoča javnosti, tudi potrošnikom in njihovim organizacijam, da se lahko pritožijo, kadar menijo, da so pravila in merila zaveze kršena. Več informacij o EU Pledge: https://eu-pledge.eu/

Poročilo Evropske potrošniške organizacije BEUC o raziskavi na področju oglaševanja živil otrokom, september 2021 https://www.beuc.eu/publications/beuc-x-2021-084_food_marketing_to_children_needs_rules_with_teeth.pdf  (v angleškem jeziku)

Oglas potrošniških organizacij na temo oglaševanja otrokom https://www.zps.si/index.php?option=com_content&view=article&id=11095&catid=915

Več informacij: www.zps.si

Video: Evropska potrošniška organizacija: BEUC

Skrita cena izposoje koles v Ljubljani: oglasni plakati na vsakem koraku

Kako je ljubljanska občina v zameno za sistem BicikeLJ dovolila dodatne oglasne površine v z reklamami zasičenem mestu.

Maja 2011 je pričelo delovati prvih 30 postaj v ljubljanskem javnem sistemu za izposojo koles BicikeLJ. V naslednjih desetih letih si je kolesa po podatkih ljubljanske občine izposodilo več kot 200.000 ljudi. Do konca tega leta se bo število postaj in koles v sistemu skoraj potrojilo – na predvidenih 80 postaj in 800 koles.

Uporaba sistema je zelo ugodna, saj je praktično brezplačna. A sama postavitev postaj in upravljanje s sistemom nista zastonj.

Podjetje Europlakat je v okviru projekta BicikeLJ v Ljubljani pridobilo dovoljenje za uporabo javnih površin za namene zunanjega oglaševanja.

V zameno za storitev so pridobili lokacije za več kot 400 oglasnih lokacij – velikih obcestnih plakatov (billboardov), velikih in malih svetlobnih vitrin. V zadnjih letih je v zameno za dodatna postajališča v sistemu BicikeLJ občina Europlakatu dovolila postavitev oglasnih vitrin tudi v starem mestnem jedru.

Europlakat zadovoljstvo občanov s sistemom BicikeLJ preverja z anketami. Anketirani na sistem, ki omogoča brezplačno izposojo koles, gledajo z odobravanjem. A Europlakat v teh anketah občanov ne obvešča o ceni tega sistema – povečanje plakatiranja v mestu, ki ga lahko zaradi velikih panojev in reklam v starem mestnem jedru uvrstimo med bolj agresivno zunanje oglaševanje.

Zato bomo ceno sistema BicikeLJ v povezavi s širšo problematiko (prekomernega) oglaševanja v mestih v tej multimedijski zgodbi predstavili mi.

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/skrita-cena-izposoje-koles-v-ljubljani-oglasni-plakati-na-vsakem-koraku/

Anže Voh Boštic, Metod Blejec, Taja Topolovec in drugi

Dežela plakatov

V oddaji Tednik TV Slovenija so spregovorili o težavah z zunanjim oglaševanjem v Sloveniji. Reklamne table, mega panoji, svetlobne vitrine … Slovenija se spreminja v izložbo na prostem, so kritični člani iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Opozarjajo tudi, da velike table z oglasi ogrožajo varnost v prometu, zato državo pozivajo, naj v oglaševanje na prostem vnese več reda in boljši nadzor. Več svobode pri urejanju tega področja si želijo tudi lokalne skupnosti, ki imajo marsikdaj zvezane roke. Prispevek je pripravila novinarka Ines Kočar.

Posnetek na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174774650?s=tv

Napotilo:

https://www.facebook.com/OcistimoSlovenskoKrajinoReklamnihPanojev/

Prikrito oglaševanje slepim in slabovidnim

Slepi se srečujejo z istimi banalnostmi kot vsi ostali. Hodijo v službo, se družijo s prijatelji in – kot se za 2020 spodobi – skrolajo Facebook. Da ostanejo v stiku s svojimi najbližjimi, uporabljajo bralnike – programe, ki preberejo, kaj piše na zaslonu. To ni vedno enostavno, zato obstajajo standardi oblikovanja spletnih vsebin, da so te prijazne bralnikom.

Priznamo, tudi na DJND je čas, da svoje spletne vsebine dodatno označimo, saj so slepi velikokrat prikrajšani za prijazno spletno izkušnjo. Še huje pa je, ko so zaradi slepote aktivno zavedeni. Izkazalo se je namreč, da Facebook vsaj dve leti oglasov za slepe ni označeval, temveč jih je bralnikom prikazoval kot uporabniške vsebine.

Prikrito oglaševanje je prepovedano z Zakonom o medijih, ki pa ne pokriva te spletne platforme, in s 6. členom slovenskega oglaševalskega kodeksa. “Oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje,” njegova žrtev pa niso le slepi, temveč skoraj vsi, ki prisluhnemo “influencerjem“.

Vir: https://djnd.si/crky

Danes je nov dan

Napotilo: https://danesjenovdan.si/

Digitalna oglaševalska industrija brez nadzora!

Nova raziskava razkriva, da digitalna oglaševalska industrija sistematično krši pravice potrošnikov do zasebnosti.

Digitalna oglaševalska industrija stoji za široko razširjenim zlorabljanjem osebnih podatkov potrošnikov, zaradi česar so ti lahko tarče manipulacij in izkoriščanja, je ugotovila nedavna raziskava norveške potrošniške organizacije Forbrukerradet.

V svojem novem poročilu, naslovljenem ‘Out of control’ (kar v slovenskem prevodu pomeni ‘Brez nadzora’), je norveška potrošniška organizacija razkrila, da ob vsaki uporabi aplikacij na pametnih telefonih veliko podjetij, ki delujejo v senci in potrošnikom niso znana, prejema osebne podatke, kot so podatki o naših interesih, navadah in obnašanju. Z vsemi informacijami ustvarijo podrobne profile, ki jih uporabljajo za individualnemu uporabniku prilagojeno oglaševanje ter lahko vodijo do diskriminacije, manipulacije in izkoriščanja.

Na primer: tehnike sledenja in profiliranja podjetjem omogočajo izkoriščanje potrošnikovih interesov in ranljivosti ter jih tako prepričajo v nakup stvari, ki jih sicer ne bi kupili. Vseprisotno sledenje lahko privede tudi do tega, da bodo potrošniki izgubili zaupanje v digitalne storitve.

Kompleksnost digitalne oglaševalske mašinerije potrošnikom onemogoča sprejemanje informiranih odločitev o tem, kako se bodo njihovi osebni podatki zbirali, delili in uporabljali. Takšen sistem masovnega komercialnega nadzora je v nasprotju s temeljnimi pravicami potrošnikov.

Na podlagi ugotovitev raziskave je norveška potrošniška organizacija vložila prijave zaradi kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) proti mobilni aplikaciji Grindr in petim podjetjem iz digitalne oglaševalske industrije, ki so pridobivala osebne podatke prek te aplikacije.

Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije smo pozvali informacijskega pooblaščenca, naj razišče v poročilu ‘Out of Control’ opisane prakse oglaševalske industrije in ukrepa. Sistematična zloraba osebnih podatkov potrošnikov se mora nehati.

Hkrati pozivamo podjetja, ki uporabljajo tovrstno digitalno oglaševanje, da izberejo druge načine, ki ne zlorabljajo osebnih podatkov njihovih kupcev – torej ne temeljijo na množičnem nadzoru potrošnikov. Med njimi omenimo kontekstualno oglaševanje in druge tehnologije, ki se ne zanašajo na nenadzorovano zbiranje in širjenje osebnih podatkov.

“Potrošniki imajo izredno malo možnosti, da bi sami omejili ali preprečili množično sledenje in deljenje osebnih podatkov, ki se dogaja na spletu. Zato je naloga nadzornih organov, da sprejmejo ustrezne ukrepe in zaščitijo potrošnike,” opozarja Matjaž Jakin iz pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije.

Poročilo (v angleškem jeziku) najdete na povezavi: https://www.forbrukerradet.no/out-of-control/

Vir: www.zps.si/