Tagged: Zdravje

Siti božiča, še preden nastopi

Božič je praznik, ki ima vsebino: družino, odnose. Če smo odločeni vztrajati pri tej vsebini, smo bolj varni tudi pred decembrsko potrošniško mrzlico.

Tako daleč še nismo, da bi ustanavljali združenja “sovražim veseli december”; predvsem v anglosaksonskem svetu imajo te sorte klubi že dolgo brado. No, če malo prebrskate forume na spletu, postane jasno, da je ljudi, ki pišejo, da bi “najraje prespali december z vsemi prazniki vred in se zbudili sredi januarja”, presenetljivo veliko. Posebna zgodba so osamljeni; osamljenost zna med prazniki, ko je “zaukazano” veselje in “srečno”, še posebej silovito načeti duše, toda zakaj se čutijo “izpraznjene” tudi mnogi ljudje, ki niso sami?

Andreja Tasič, psihoterapevtka, o tem: “Prazniki, sploh družinski, so ena taka sladko-grenka zadeva. Nadvse se jih veselimo, a ko se približujejo, nas lahko z vsakim dnem, ki je bliže, grabi tesnoba, ki nas stiska v prsih, a je ne znamo poimenovati … In tako je skorajda pri večini ljudi. Pravzaprav pa bi se morali vprašati, ali se sploh še znamo veseliti ali pa smo podlegli toku, ki nas nosi k temu, da je vse težko, če ne že grozno, vse brez zveze, če ne že kar čisto prazno … Sladko-grenka zadeva, ker se prav med prazniki večkrat razvijejo konflikti med ljudmi, med katerimi ni pravih odnosov. Odnosov pa se ne da izboljševati z darili.”

Vztrajati pri vsebini

Med najpogostejšimi tožbami – tudi tistih, ki celo na sveti predvečer norijo po trgovinah – je, da je postal praznik, ki je v temeljnem sporočilu praznik medsebojnih odnosov, popolnoma potrošniški.

“In raztegnil se je praktično skozi cela dva meseca. V času moje mladosti božič še niti ni bil dela prost dan. Prihitela sem iz šole, bila je že tema in šele takrat smo začeli okraševati drevesce, pogrinjati mizo. In tudi če sta se starša kdaj skregala, tako kot se pač vsi, se je vedelo, da bo to večer, ko bomo drug z drugim prijazni, igrivi, ko se bomo šalili in čvekali. In zelo jasno se spominjam občutja ljubezni, topline, pripadnosti, hrepenenja – leto se izteka in v zraku je možnost, da se rodi nekaj novega, luč premaguje temo, dobro premaguje zlo …”

Več ali manj se vsi spominjamo teh občutij, pravi Tasičeva, verni in neverni, ker je božič praznik, ki ima vsebino: družino, odnose. Če smo odločeni vztrajati pri tej vsebini, smo lahko bolj varni tudi pred decembrsko potrošniško mrzlico.

“Ko danes javkamo čez komercializacijo praznika, pozabljamo, da smo sami aktivni del tega pojava. Brez naše čezmernosti in triumfa črednega nagona pri decembrskem nakupovanju, žuranju, prenajedanju, bi bili ponudba in seveda tudi dobiček v trgovinah v pametnih mejah. Vsak od nas ima vpliv na to, kaj bo sam naredil, kako bo živel.”

Živimo po nareku kapitalizma, kar je pri praznikih tako očitno. Potrošništvo pa ne oddaljuje ljudi samo od vsebin praznikov, oddaljuje tudi ljudi med seboj. Znanstveniki so izračunali, da v potrošniški družbi dobi vsak posameznik dnevno osem do devet tisoč informacij, ki spodbujajo nakupovanje, v prazničnih dneh se to število potroji. Ko “oddelamo” december in “ponovoletne popuste”, je pred vrati valentinovo, potem pust in velika noč. Med prvomajskimi prazniki je treba imeti “hudo dobro zgodbo” vsaj s kakšnim potovanjem, sledi dopustniška “industrija”, kmalu pa že noč čarovnic, dan spomina na mrtve in – krog se je zavrtel. Potrošniški kralj med prazniki, tisti, ki najbolj odpira denarnice, je prav božič. Raztegnjenost božičnega vzdušja na “veseli december” nam ukrade pravo občutje praznika, ker smo zasičeni z njim, še preden nastopi.

“Pri tem pa brez pomislekov ‘odkupimo’ celo tako absurdne ponudbe, kot sta denimo noč čarovnic in nakupovalni črni petek. Koliko ljudi pa je ob dnevu reformacije ‘nalimalo’ na facebook kaj o Trubarju, o prvi pisani slovenski besedi? Ne, tam je mrgolelo fotografij izrezljanih buč in čarovnic. Silno spretno nam trgovci ‘nastavljajo’ zanke, mi pa še kar padamo na trik, da nam stvari, ki so na prodaj, lahko prinesejo boljše življenje, več zadovoljstva, več sreče, in postajamo pravi nakupovalni upognjenci … Ampak stika s seboj, ki je alfa in omega odnosov in kakovostnega življenja, se ne da najti v nakupovalnem centru.”

Najbližja prijateljica depresije

Izguba stika s samim seboj je kriva, da je tudi osamljenosti, te najbližje prijateljice depresije, vse več, pravi Andreja Tasič. Ne tiste situacijske osamljenosti, pogojene z odsotnostjo ljudi okrog sebe, ko denimo odidejo otroci, ko umre zakonec, ob ločitvah …, ampak osamljenosti sredi “arene življenja”. “Vedno več ljudi ne zmore ali ne zna vzpostaviti odkritega pogovora s samim seboj o tem, kaj je zame najpomembnejše, kaj me teži, kako rešujem težave, kaj postavljam na vrh prioritet? Ne zna niti najti jezika, ki bi opisal, kaj čutim in si dovolim čutiti, kdo sem … Z vsemi plusi in minusi. Čustva so zato, da jih čutimo, ne da se jim izogibamo, četudi gre za žalost, razočaranje, jezo … Kaj mi govori telo? Mi govori, da sem v ravnovesju, umirjenosti, ali govori o vznemirjenosti? Ker nekaj drži kot pribito: Če si znotraj sebe osamljen, te nihče ne more narediti manj osamljenega. Če ne vem, kdo sem, je partner idealen krivec za vse, kar se v meni dogaja. Ko si osamljen v sebi, kar je vedno večji problem človeštva, je prepad med tem, kar čutiš, in diktatom veseljaškega in hrupnega decembra, najširši in prinaša največ tesnobe. Ker se v sebi ne počutiš ne praznično, ne srečno, okolici pa prodajaš lažni jaz, kar je naporno.”

Prepad še širi do absurda dodelana podoba božiča v medijih, pravi naša sogovornica. Naj se zdijo reklame in božični filmi še tako osladno prirejeni, počasi narahljajo podobe ljudi, ki so videti srečni in zadovoljni, ki zmeraj najdejo prave besede, podobe prijateljev, ki te ne pustijo na cedilu, domov, ki so kot iz škatlice, ljubečih partnerjev in vzornih otrok. In tako smo še malo bolj obremenjeni, še malo bolj nezadovoljni, razdraženi in negotovi in po malem zavistni – idealna tarča za trgovce, ki ne prodajajo le produktov, pač pa hkrati z njim iluzije samopotrditve, samospoštovanja, socialnega statusa, življenjske izkušnje … Ko pričakovanja niso uresničena, sledi praznina, nejevolja, a tovrstno nezadovoljstvo obeta postati ozdravljivo z novo željo, novim nakupom. In vse se ponovi.

Zunaj koncepta veselega decembra

Kaj zdaj? “Kar osmišlja življenje, so odnosi,” pravi Andreja Tasič. “Pri tem je treba imeti v mislih, da moraš imeti najprej dober odnos sam s seboj, da ga boš lahko imel tudi do partnerja, otrok, staršev, sodelavcev … Do vseh skratka, ki so v življenju zate pomembni. In te poti do sebe ne more namesto tebe prehoditi nihče drug. Najprej pa so potrebni odločitev, jasna namera in osredotočenost. Potrebna je kar dobra mera kondicije, da se začneš poslušati in graditi odnos s seboj vse do takrat, ko začutiš v sebi umirjenost in pomirjenost z vsem, kar si, tudi s tisto svojo platjo, ki ti ni všeč. Nismo popolna bitja, smo pa celostna: narejeni iz svetlobe in tudi iz teme. Samo takrat, ko izhajaš iz sebe, lahko gradiš svoj osebni razvoj, s tem pa spreminjaš vzorce svojega vedenja, izbir in razmišljanj. Hrepenimo po odnosih, a ni bolj pomembnega odnosa, kot je odnos s seboj. Ker če ne pripadam sebi, ne morem pripadati nikomur drugemu.”

Ko se lahko toplo zavlečemo v svojo notranjo umiritev, nas bo tudi kapital težko vlekel za nos. Ne, to ni poziv, da bi si prepovedali nakupe daril, le zdravo kmečko pamet je treba vklopiti in ustvariti hierarhijo vsebin prazničnih dni, pravi naša sogovornica.

“Takrat je tudi veselje lahko pristno, takrat se lahko daš in sprejemaš. In takrat se lahko tudi odločaš, kako preživeti praznike in si lahko celo sam, če si to želiš, ker ne podlegaš obrazcu, da je človek, ki je sam za praznike, zunaj koncepta veselega decembra. Poznam ljudi, ki so silvestrski večer preživeli sami ob gledanju filmov, denimo, pa so bili bolj zadovoljni in srečni kot marsikdo, ki je na facebook prilepil svoje veliko silvestrovanje na Karibih.”

Triki za večjo prodajo

Da lahko nakupe obdržimo v razumnih mejah, je dobro poznati trike trgovcev, ki vas pripravijo do tega, da zapravite več, kot ste nameravali. O tem je bilo narejenih veliko raziskav.

Najbrž ni večjega trgovskega centra, ki ne bi imel v tem času božične “pravljične dežele” za otroke. Otroci so namreč pomemben odločevalec pri nakupih in jih je torej treba privabiti. Starši se v tem času težko uprejo, ko otrok želi novo igračo, obleko, športni rekvizit …, čeprav vedo, da tega ne potrebuje. Izračunali so, da starš, ki ga spremlja otrok, porabi za 26 odstotkov več denarja, kot bi ga sicer.

V tem času v trgovinah diši po cimetu in vaniliji; to so vonji, ki spominjajo na toplino in učinkovito zmehčajo trden namen, koliko bomo zapravili. Predvsem vanilija ima velik vpliv na ženske, kažejo raziskave. Tudi božična glasba se v trgovskih centrih ne vrti kar tako, ampak zato, ker smo kupci ob zvokih melodij pripravljeni zapraviti več.

V trgovinah z živili je na dosegu rok največ tistih proizvodov, ki jih ne potrebujete. Predmete, ki prinašajo največ dobička, najdete na policah v višini oči, ravno tako tiste produkte, za katere trgovci želijo, da pritegnejo otroke, postavijo v višino njihovih oči. Najcenejši izdelki nikoli niso tam, kjer jih najlažje opazite. Najpogosteje prodajani so na koncu prodajalne, da morate mimo vseh polic. Ogromni nakupovalni vozički so takšni z namenom: tudi če ste kupili čisto dovolj, se kupljeno v njih tako izgubi, da imate občutek, kako niste skoraj nič kupili.

Pomembno vlogo pri odločanju o nakupu ima tudi svetloba, saj so primerno osvetljeni predmeti videti privlačnejši, kot dejansko so. Dokazano je, da vijolična svetloba spominja na razkošje, zato spodbuja k nakupu, modra pa vliva zaupanje v trgovce.

Božični blues

Zanikanje “veselega decembra” je psihiatrom znan pojav. Pri nas se govori o “božičnih depresivnih občutjih”, ki so nevrotično-situacijska, v tujini pa je uveljavljen izraz Christmas Blues. Ljudje primerjajo svoja čustva s tem, kar predpostavljajo, da občutijo drugi, in se pogosto počutijo kot outsiderji. Na pojav božičnega bluesa vplivata tudi strah in sram, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo zmogli kupiti dovolj “primernih” daril. Eden pomembnih sprožilcev teh občutij je osamljenost, še posebej pri starejših ljudeh. Tudi pri nas se v decembru poveča število klicev “v sili” na SOS telefonske številke.

V krizni situaciji se znajdejo tudi mladi pari, ki bi radi preživeli praznike v okviru svoje nove družine, na koncu pa morajo slalomirati med obojimi starimi starši. Še toliko težje je pri ločenih parih, katerih otroci imajo tri “garniture” starih staršev, in je treba uskladiti obiske. Mnogi ljudje zapadejo v depresivna občutja zaradi vremena. Človek je namreč tudi simbolno bitje, zato ga dolgotrajna vremenska sivina “zdela” tudi na čustveni ravni. Bolj ko je človek sugestibilen, slabše se bo počutil.

Predvsem pri ženskah pa je sprožilec depresivnih občutij lahko obremenjenost z nakupi daril in živil; vsekakor nosijo pri pripravah na praznično družinsko srečanje večje breme kot moški.

Glorija Lorenci

Vir: https://www.vecer.com/siti-bozica-se-preden-nastopi-6626437

Advertisements

Mladi izpostavljeni oglaševanju manj zdravih živil

Starejšim so namenjeni oglasi za prehranska dopolnila

Inštitut za nutricionistiko je v raziskavi oglaševanja v revijah in časopisih ugotovil, da se otrokom in mladostnikom oglašujejo predvsem živila z manj ugodno hranilno sestavo, odraslim pa prehranska dopolnila.

Raziskave potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, ki so jim izpostavljeni v različnih oglasih,” so poudarili na inštitutu za nutricionistiko. Če so pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, na primer visoko količino sladkorja, maščob ali soli, ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad. Te pa so ključnega pomena za prehrano v poznejših obdobjih življenja.

Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča omejevanje oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo. Slovenija je tovrstno omejitev uvedla leta 2017, vendar le za televizijske programe.

Na inštitutu za nutricionistiko so zato izvedli raziskavo, v kateri so ugotavljali izpostavljenost prebivalcev, tudi otrok in mladostnikov, oglasom za živila v tiskanih medijih. V njej so primerjali primere oglaševanja med letoma 2013 in 2017 v skupaj 800 izdajah otroških in mladinskih revij ter drugih revij in časopisov.

Oglaševanje sladkarij

Ugotovili so, da se otrokom oglašujejo predvsem živila z manj ugodno hranilno sestavo, predvsem sladkarije, odraslim pa prehranska dopolnila, so v sporočilu o rezultatih raziskave zapisali na inštitutu.

V letu 2017 je nasprotno z letom 2013 sicer opazna manjša prisotnost različnih oglaševalskih tehnik, kjer je oglaševanje prehranskih izdelkov vključeno v različne zabavne vsebine in igre, ki jim otroci namenjajo več pozornosti,” so navedli. Tovrstno oglaševanje je po njenem mnenju kritično predvsem za mlajše otroke, ki ne ločijo med oglaševalskimi in uredniškimi vsebinami.

Poleg tega so v raziskavi ugotovili tudi, da se je skupni obseg oglaševanja živil v otroških in mladinskih revijah zmanjšal, v drugih revijah in časopisih pa so tovrstnih oglasov opazili več. Zaznali so tudi trend, da se je namesto brezalkoholnih pijač okrepilo oglaševanje sadnih sokov.

Raziskavo je inštitut izvedel v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Sladkor v prehrani, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in ministrstvo za zdravje. Njeni rezultati pa so bili pred kratkim objavljeni tudi v znanstveni reviji Public Health Nutrition.

Vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/raziskava-mladi-izpostavljeni-oglasevanju-manj-zdravih-zivil/470222

Napotila:
Nacionalni inštitut za javno zdravje (februar 2016): Spreminjanje trenda otroške debelosti – oglaševanje hrane otrokom
Ministrstvo za zdravje (julij 2016): Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
https://www.nutris.org
https://www.nutris.org/novice/276-otrokom-in-mladostnikom-so-se-na-televiziji-oglasevala-pretezno-manj-zdrava-zivila.html
https://link.springer.com/article/10.1007/s00038-016-0896-7
https://www.cambridge.org/core/journals/public-health-nutrition/article/trends-in-marketing-foods-to-children-in-slovenian-magazines-a-content-analysis/D97EDCD9E3AE8463E81FB6FC2971BDD3#

Revmatologi opozarjajo na zavajajočo spletno stran

Ne nasedajte nepreverjenim obljubam

Revmatologi opozarjajo na novo zavajanje z zdravilom, ki to ni. Na spletu se je pojavil oglas za čudežno kremo za sklepe, ki je poln laži, ljudem pa celo odsvetuje uporabo zdravil, ki jih predpisujejo zdravniki.

V ljubljanskem kliničnem centru so oglas prijavili pristojnim ustanovam in policiji, a ga je še vedno mogoče najti na spletu. Zdravniki zato bolnike opozarjajo, naj bodo previdni, saj se lahko opustitev zdravljenja konča tudi tragično.

Na spletni strani za to zdravilo namreč objavljajo lažne in nesmiselne informacije. Da revmatologi predpisujejo draga in neučinkovita zdravila, da so zaradi njih mnogi bolniki postali invalidi in celo, da je policija zato aretirala več kot 300 zdravnikov. Oglas pa seveda ponuja rešitev – kremo, ki naj bi omogočala ponovno obnovitev bolečih in uničenih sklepov. “Kolk je na primer zelo globok sklep, ne moremo ga niti potipati, oni pa obljubljajo, da bo z nanosom te kreme mogoče ozdraviti artrozo,” nesmiselnost oglasa komentira predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo Matija Tomšič.

Ali bo prodajalec lažnega izdelka torej odgovarjal? Na zdravstvenem inšpektoratu so nas po odgovore preusmerili k Javni agenciji za zdravila, od koder so nam pisno odgovorili, da je domnevni ponudnik tuja pravna oseba, zato njihovi inšpektorji nimajo možnosti učinkovitega ukrepanja. Zavedeni potrošniki se lahko na Tržni inšpektorat po pomoč obrnejo le, če gre za slovenskega prodajalca, sicer pa je pravi naslov Evropski potrošniški center ali pa potrošniške organizacije v državi prodajalca. Z zadevo se ukvarja policija, spletna stran pa še vedno deluje.

Prispevek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174569676?jwsource=cl

Vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/revmatologi-opozarjajo-na-zavajajoco-spletno-stran/469322

Milijardni posli in kako so spremenili naš svet

Billion Dollar Deals and How They Changed Your World (Jacques Peretti, BBC, 2017)

Nova tridelna dokumentarna oddaja Jacquesa Perettija posneta za BBC, raziskuje komercialne imperative, ki stojijo za in oblikujejo dogajanje na tako vitalnih in pomembnih področjih naših življenj kot so zdravje, denar in delo.

Zdravje

V prvem delu se oddaja posveča zdravju in vse bolj obsežni medikalizaciji simptomov, ki so še nedolgo nazaj veljali za povsem normalna človeška stanja.

Kaj če narobe razumemo svet? Kaj če niso politiki in svetovni dogodki tisti, ki oblikujejo naša življenja, ampak posli? Zdravniki danes predpisujejo tablete kot bi bili bomboni. Največjo porast doživljajo antidepresivi. Kako smo postali družba tabletomanov? Šlo je za poslovni načrt, strategijo, ki je življenje spremenila v bolezen in vsakega od nas v pacienta.

V poznih sedemdesetih je Henry Gadsden, direktor velikega farmacevtskega podjetja, za poslovno revijo povedal, da je industrija v težavah. S tem ko zdravi le bolezni, omejuje svojo bazo potencialnih strank. Toda z novo definicijo bolezni, obravnavo tudi tistih, ki so zdravi in sprejemanjem zdravil na recept kot nekaj tako vsakdanjega kot žvečenje žvečilke, bi lahko zdravili sodobno življenje samo.

To so bile sanje, vizija, ki je kmalu vodila marketinško mašinerijo ene najbolj dobičkonosnih industrij na planetu. Štiri leta kasneje, so bili psihiatri zbrani na konferenci Ameriškega psihiatričnega združenja (American Psychiatric Association). Gadsden je na konferenci predstavil nov priročnik, ki je napovedal veliko spremembo v načini kako definiramo in diagnosticiramo mentalne bolezni. Knjiga je bila tretja izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika (DSM), ki ga izdaja ameriško psihiatrično združenje. Namen priročnika je klasificirati vse mentalne bolezni, vključno z novo identificiranimi motnjami. Mož, ki je bil izbran, da ga napiše, je bil takrat 41 letni psihiater Robert Spitzer. Njegov priročnik DSM-III je spremenil naše razumevanje mentalnih bolezni in predstavil 265 diagnostičnih kategorij, ki so spremenili teorijo in prakso mentalnega zdravja.

Toda danes tudi zdravniki sami dvomijo v naraščanje priljubljenosti diagnoz kot je recimo motnja pozornosti (ADHD). V ZDA se trenutno že vsak sedmi otrok zdravi za to motnjo z zdravili, katerih dolgoročnih učinkov še ne moremo poznati. Eden od zdravnikov ocenjuje, da je le za vsakega desetega otroka, ki ga pripeljejo k njemu na zdravljenje, pa še v tem primeru gre za selekcionirano skupino staršev, ki iščejo alternativo tabletam, ta diagnoza dejansko primerna. Tako pa imajo vsi diagnozo, ki jim bo tako ali drugače sledila do konca življenja.

Tudi povsem zdravi ljudje se v želji po izboljšanju svojih sposobnosti zatekajo k tabletam. Sodobni podjetniki, nadobudni študenti in drugi v pehanju za uspehom, danes iščejo kognitivne spodbujevalce, da bi tako (p)ostali konkurenčnejši, premagali občasno lenobo in potrebo o počitku. »Ljudje si ne želijo več zaostajati,« pravi eden od uporabnikov tako imenovanih pametnih tablet oz nootropikov.

V oddaji se dotaknejo tudi cenovnega izsiljevanja farmacevtskih družb in uporabe dragocenih zdravstvenih podatkov, ki posegajo v našo privatnost in dobrobit, v komercialne namene.

Ali vsi, ki danes prejemajo antidepresive te zares potrebujejo ali je bila letvica za njihovo diagnozo iz tega ali onega razloga postavljena prenizko? In, kot izpostavi Peretti, ali zdravila celo omogočajo revščino? Če ljudi zdraviš tako, da se ti lahko soočajo z nevzdržnimi okoliščinami, ali s tem res rešujemo življenja ali zgolj učinkovito zatiramo potrebo po spremembi?

Od sindroma ADHD (hiperaktivnosti) pri otrocih do načina, kako zdravniki diagnosticirajo depresijo pri odraslih, oddaja raziskuje posle, ki so spremenili način, kako govorimo o duševnem zdravju in kako ga zdravimo. Kakšna je resnična zapuščina teh poslov? Jacques Peretti raziskuje posle med zdravstvenimi delavci in farmacevtskimi podjetji in se sprašuje, ali so se Gadsdenove sanje o zdravljenju sodobnega življenja uresničile.

Denar

V letu 2015 se je prvič v zgodovini zgodilo, da so kreditne kartice in virtualne transakcije presegle obseg gotovinskih plačil. Toda zakaj obračamo hrbet denarju in s čim ga nadomeščamo?

V drugi epizodi serije Peretti raziskuje posle, ki so oblikovali načine kako danes razumemo denar. Od izuma Paypala v devetdesetih letih do ekonomije aplikacij na pametnih telefonih, ki je sledila deset let kasneje, ta epizoda pripoveduje zgodbo o tem, kako so tehnološki velikani povzročili revolucijo digitalnega plačevanja in oblikovali načrt, da se nekega dne za vedno znebijo fizičnega denarja. Toda ali je ta novi svet digitalne, hitre porabe res v našem interesu?

Delo

Kako smo prišli od žigosanja kartic ob prihodu na delo, do preverjanja svoje službene elektronske pošte sredi noči in opravljanja štirih služb hkrati? Kako je delo od tega, kar počnemo, postalo naša osebna identiteta?

Od ustvarjanja skupnih vrednot na delovnem mestu v osemdesetih letih, do dogovora, ki je privedel do napihovanja direktorskih plač in odsotnosti vsake varnosti na delovnem mestu, Peretti razkriva, kako so ključne odločitve v zadnjih desetletjih revolucionizirale delovna mesta in našo percepcijo samega dela. Prav tako preveri avtomatizacijo na delovnem mestu. Toda ali bo doba robotov olajšala naše delovno življenje ali nas naredila za odvečne?

V sredini sedemdesetih se je v ZDA kot odziv na vse večjo konkurenco predvsem Japonske, na osnovi dveh knjižnih uspešnic, pričela uveljavljati japonska kultura dela, a z ameriškimi vrednotami. Ta kultura dela ne pojmuje le kot delo, ampak kot nekaj več. Podjetje te ne samo zaposluje, ampak ti daje tudi vrednote.

V devetdesetih se je tej vse bolj prevladujoči kulturi dela pridružila tudi gonja po učinkovitosti in bolj učinkoviti selekciji kadrov. Delavce so razdelili v tri skupine, glede na njihovo kakovost oziroma učinkovitost, pri čemer se je predvsem po najkvalitetnejših kadrih pričelo veliko povpraševanje, kar jim je izjemno dvignilo ceno in povzročilo napihovanje tako imenovanega »balona bonusov«.

V novem tisočletju se je prekariziranju delavstva pridružila še grožnja avtomatizacije. A kot so pokazali nedavni primeri, avtomatizirana prihodnost morda ne bo takšna kot si jo predstavljamo, v kateri roboti opravljajo delo namesto nas, ampak bodo ti skupaj z računalniški algoritmi uporabljeni le za to, da nas bodo nadzorovali, ocenjevali in ohranjali v vse težjem ritmu, vse bolj težaškega dela za vse manj plačila.

Napotila:
https://www.bbc.co.uk/programmes/b096sjk2
https://www.express.co.uk/showbiz/tv-radio/865501/billion-dollar-deals-and-how-they-changed-your-world-review
https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2017/sep/28/billion-dollar-deals-the-pact-jacques-peretti-brilliant
https://www.mladina.si/118060/bolezenski-razcvet/

“Pričakovanja v zvezi s prehranskimi dopolnili so prevelika”

Prehranska dopolnila so lahko tveganje za zdravje

Temeljna razlika med zdravili je v namenu. Zdravilo je za zdravljenje, prehransko dopolnilo je za dopolnjevanje,” je glede prevelikih pričakovanj pri prehranskih dopolnilih opozoril farmacevt Matjaž Tuš.

Pričakovanja ljudi v zvezi s prehranskimi dopolnili in njihovim vplivom na naše zdravje ali celo potek bolezni so pogosto prevelika in neutemeljena,” je poudaril predsednik slovenskega farmacevtskega društva Matjaž Tuš. Slovensko farmacevtsko društvo je namreč v sodelovanju z Lekarniško zbornico v različnih krajih po Sloveniji izvedlo anketo glede razlikovanja med zdravili in prehranskimi dopolnili. Rezultati ankete pa so, kot so navedli, potrdili izkušnje njihovih kolegov v lekarnah.

Rezultati tudi kažejo, da se največ ljudi odloči za prehransko dopolnilo po nasvetu sorodnika, soseda, sodelavca in znanca ali pa zaradi reklam ali drugih informacij v medijih in na spletu,” je povedal Tuš in dodal, da je zaradi tveganj za zdravje posameznika, ki so lahko tudi posledica uporabe prehranskih dopolnil, koristno, da se pred odločitvijo njihovo uporabe ljudje posvetujejo s strokovnjakom.

Nadzora skorajda ni

Ponudba prehranskih dodatkov se na slovenskem trgu zdi velikanska. Njihovo oglaševanje pa se, zaradi čudežev, ki naj bi jih povzročalo samo njihovo uživanje, že na prvi pogled zdi zavajajoče. Vendar nadzor nad prehranskimi dodatki in njihovo resnično vrednostjo skorajda ne obstaja.

Kot pojasnjuje Tuš, od leta 2013 nimamo več vpeljanega sistema notifikacije prehranskih dopolnil. Pred tem letom je namreč moralo biti vsako prehransko dopolnilo zapisano pri ministrstvu za zdravje. To je pomenilo, da je trgovec, ki je tržil prehransko dopolnilo, o tem moral obvestiti zdravstveno ministrstvo, ki je skrbelo za seznam, izdelki pa se sicer niso preverjali. Vendar ker zakonodaja EU-ja ne predvideva takšnih seznamov, je bil notifikacijski sistem odpravljen.

V tem trenutku vam nihče ne more povedati, koliko prehranskih dopolnil je na trgu. Po naših izkušnjah se pojavlja cel kup izdelkov, ki jim pripisujejo neke lastnosti in vpliv na zdravje, vendar ga dejansko nimajo. To je velik problem tako pri nas kot po Evropi in po vsem svetu,” pravi predsednik farmacevtskega društva in dodaja, da zakonodajo na tem področju imamo, saj so opredeljene zdravstvene trditve, ki se smejo uporabljati na živilih, kamor spadajo prehranska dopolnila. Težava pa je, kot pravi, da številni proizvajalci tega ne upoštevajo.

Na trgu se tako lahko pojavijo izdelki, ki se jim pripisujejo tako rekoč čudežne lastnosti. Ker nimamo sistematičnega preverjanja kakovosti, preden pride izdelek na trg, lahko vsebuje snovi, ki so zdravju škodljive. Zakonodaja pravi, da prehransko dopolnilo vsebuje snovi, katerih uporaba je dokazano varna. Če ni nadzora, vstopne bariere pred trgom, lahko različni deležniki to razumejo različno, posledica pa je poplava izdelkov, ki jih ne trgu ne bi smelo biti,” je še pojasnil. Vzrok je deloma tudi v tem, da se prehranska dopolnila preverjajo kot živila. Zato je nadzor glede na število izdelkov in število pristojnih inšpektorjev precej težaven.

Bdenje nad živili

Tuš pravi, da se zadnja leta uveljavlja sistem nutrivigilance, čuječnost, bdenje nad živili: “V prihodnjih letih bo konkretnih informacij več. Gremo po analogiji zdravil, po farmakovigilanci, sistemu nadzora spremljanja zdravil, ko je že na trgu. Ko zdravilo vstopi v milijonsko populacijo, se lahko pojavilo težave, ki jih v kliničnem preizkušanju na nekaj tisoč ljudeh ni bilo.”

Previdno pri nakupu zdravilnih rastlin

Predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri farmacevtskem društvu Miroslava Abazović pa je pojasnila, da se povečuje tudi uporaba zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih. “Ko se odločate za nakup izdelka iz zdravilnih rastlin, naj bodo vaša prva izbira tisti izdelki iz zdravilnih rastlin, ki so registrirani kot zdravilo,” je dejala. Druga izbira pa so, kot je povedala, izdelki znanih proizvajalcev, ki upoštevajo predpise dobre proizvodne prakse.

Gregor Cerar

Vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pricakovanja-v-zvezi-s-prehranskimi-dopolnili-so-prevelika/466393