Tagged: Ženske

Oglaševanje in neenakosti v družbi

O vplivu oglasov na oblikovanje kulturnih vzorcev

Po nedavnih raziskavah je povprečen človek izpostavljen 3600 reklamam na dan.  Naša življenja so prežeta z oglasi, ki vplivajo na to kako razmišljamo o sebi in svetu. Dnevno smo izpostavljeni oglasnim sporočilom, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglasom, v katerih so moški prikazani kot uspešneži, ki pa ne znajo uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Kako naj razumemo zgodbe, ki nam jih pripovedujejo reklame? Kako oglaševanje definira družbo? Kaj sporoča otrokom? Zakaj so stereotipi v oglaševanju škodljivi?

Kot pojasnjuje antropologinja dr. Renata Šribar oglaševalska industrija reproducira diskriminatorne vloge, ki naj bi jih imeli moški in ženske.

Oglaševanje je največja produkcijska mašina sodobnih družbenih mitov. Gre za zasmehovanje, popredmetenje in seksualizacijo. Vse to so notranji oglaševalski mehanizmi, ki se »nas primejo«

Raziskovalka iz Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič poudarja, da oglaševanja ne moremo misliti brez vladajoče ideologije, najbolj sporno pri oglaševanju pa je, da s svojimi politikami reprezentiranja predvsem žensk celo krepi razlike, ki so bile ustvarjene v zgodovini in ki ženskam namenjajo podrejeni družbeni položaj.

Vsi oglaševalski produkti nam kažejo ogledalo naše družbe. Kažejo nam kje smo kot skupnost, kot posamezniki, ženske in moški, na področju zagotavljanja nekih temeljnih demokratičnih norm

Nekatere druge države se s spolnimi stereotipi v oglaševanju uspešno spopadajo. V preteklem letu je na primer britanski organ za oglaševalske standarde prepovedal vse oglase s škodljivimi spolnimi stereotipi. Kot je poročal britanski BBC so raziskave pokazale, da spolni stereotipi omejujejo izbiro in priložnosti otrok in odraslih ter da prispevajo k neenakosti v družbi. V Sloveniji področje oglaševanja urejata zakon o medijih in zakon o varstvu potrošnikov, vendar ne zagotavljata etičnosti, zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, predstavlja mehanizem samo-regulative na tem področju. Kot pravi predsednik Oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek oglaševalsko razsodišče deluje na načelih, da mora biti oglaševanje odgovorno, zakonito, dostojno, resnično in ne zavajajoče. V oglaševalskem kodeksu med drugim piše:

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi žalilo javnost v smislu na splošno prevladujočih pravil o dostojnosti ali bi povzročilo globoko ali množično prizadetost. Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.

Kot še poziva Jaka Repanšek, lahko vsak posameznik in posameznika na Oglaševalsko razsodišče vloži pritožbo na domnevno sporen oglas in s tem aktivno pripomore k spremembam na tem področju. V oglaševanju najdemo tudi primere dobrih praks razbijanja mitov in stereotipov, ki so žal v manjšini. Vsekakor ostaja znotraj oglaševanja še veliko prostora za spreminjanje vladajočih norm.

Vir in posnetek na: https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/intelekta-182/

Martina Černe

Stereotipi na prodaj

Oglaševanje je del popularne kulture, ki (po)ustvarja mnenja, stališča in vrednote, zato je smiselno, da smo pozorne_i na različne oglaševalske strategije. Njihov glavni cilj je vplivati na potrošniške odločitve, pri čemer je stereotipiziranje še posebno uporaben mehanizem, saj omogoča hipen odziv ciljne publike. Pogosto gre za potrjevanje že znanih in problematičnih stereotipov, ki služijo ohranjanju neenakih razmerij med družbenimi skupinami, vsekakor pa obstajajo tudi primeri, ki izzivajo stereotipne predstave in jih obračajo na glavo, s čimer opozarjajo na družbeno raznolikost.

Čeprav je oglaševanje regulirana oblika komuniciranja, je slovenska zakonodaja na tem področju precej razpršena. Zakona, ki posredno posegata na področje oglaševanja, sta na primer Zakon o medijih in Zakon o varstvu potrošnikov. Delovanje v skladu z zakonom pa še ne zagotavlja etičnosti, zato je Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ)oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks (SOK), nabor načel in pravil, ki se osredotoča na etičnost oglaševanja, pri čemer o primernosti oglasov presoja Oglaševalsko razsodišče. Čeprav stereotipov neposredno ne omenja, je v kontekstu njihove uporabe zanimiv drugi člen SOK-a, ki govori o zagotavljanju dostojnosti. Prepoveduje žaljive vsebine na podlagi rasne, narodnostne in politične pripadnosti, verskega prepričanja, spolne opredeljenosti, invalidnosti in drugih kriterijev razlikovanja ter določa, da oglaševanje »ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način« (SOK, 2009, str. 10). Ob tem sicer navaja, da »kot splošno veljavna pravila o dostojnosti ne morejo biti upoštevana pravila posameznih družbenih skupin« (prav tam) in da dejstvo, da je izdelek žaljiv za posameznike ali skupine, ni zadosten razlog za presojo skladnosti z določili kodeksa (prav tam, str. 11), s čimer pušča prostor za marginalizacijo družbenih manjšin.

Nadaljevanje na: https://spol.si/blog/2018/05/23/stereotipi-na-prodaj/

Ana Mladenović

Namesto spomina na upor žensk celodnevni šoping

Vabilo na ‘šoping izlet’, ki ga ŠOU organizira 8. marca, nas ne bi smelo presenetiti, poudarja Majda Hrženjak.

Resor za obštudijske dejavnosti ljubljanske študentske organizacije je pred dnevi objavil vabilo na – »celodnevni šoping«. V sosednjo državo so, ker da se dan žensk »bliža s svetlobno hitrostjo«, povabili »dekleta«, vabilo na izlet, ki bo 8. marca, pa zaključili s pozivom: »Ne odlašaj in se nam pridruži, saj veš, šoping je najboljša terapija!«.

Da je »naravnost kriminalno«, da študentska organizacija dan žensk in ženske na sploh povezuje z nakupovanjem, opozarjajo v študentskem društvu Iskra. »Za ženske, ki jih študentska organizacija pokroviteljsko imenuje ‘dekleta’, naj bi bilo nakupovanje ‘najljubše darilo’ in celo najboljša terapija! Ženske nismo po naravi nagnjene k nakupovanju kot prostočasni aktivnosti. To je nizkoten predsodek in stereotip. Za predsodke o ženskah pa je znano in dokazano, da škodljivo vplivajo na samopodobo in položaj žensk v družbi, enako velja za spolno objektivizacijo, ki ženske prikazuje kot objekte za ugodje drugih, in ne kot polne osebe,« so v študentskem društvu zapisali na svoji spletni strani po tem, ko so v ŠOU objavili vabilo na celodnevni šoping 8. marca, ki se kot mednarodni dan žensk praznuje od leta 1917 na pobudo Klare Zetkin, ki jo je dala na mednarodni konferenci socialističnih žensk sedem let pred tem.

»Če ima študentska organizacija le kanček spoštovanja do boja za pravice žensk in zavedanja o škodljivosti spolnih stereotipov, bo dogodek odpovedala oziroma ga prestavila na drug datum ter se ob osmem marcu izjasnila o svojih stališčih do seksizma in položaja žensk, kar dolguje vsem študentkam, ki naj bi jih zastopala,« so še pozvali v društvu Iskra in hkrati povabili na protest, ki bo na Kongresnem trgu ob dnevu žensk, ko bodo med drugim zahtevali tudi konec »takšnemu škodljivemu stereotipiziranju in pokroviteljskemu odnosu do žensk«.

ŠOU: Nepačna in neprimerna komunikacija

Da je pri dogodku »nakupovalni izlet« prišlo »do popolnoma napačne in neprimerne komunikacije resorja za obštudijske dejavnosti«, zdaj pojasnjujejo v ljubljanski študentski organizaciji: »V zanosu in pripravi strategije komuniciranja, so napačno ocenili, da bi bila primerna komunikacija dogodka, kot nakupovalnega izleta na dan žensk. To nikakor ni bila osnovna ideja izleta«. Na vprašanje, kakšna bi bila po njihovem ‘pravilna in primerna komunikacija’ tega dogodka, pa odgovarjajo: »Komunikacija je že popravljena, in sicer je, kot je bilo v osnovi projekta zamišljeno, to nakupovalni izlet namenjen študentom in študentkam«.

V študentski organizaciji tudi trdijo, da se »močno, aktivno in redno se zavzemamo za emancipacijo žensk«. Resor za obštudijske dejavnosti, ki organizira »nakupovalni izlet« na dan žensk, vodi Bojan Tepić. Tudi v vodstvih preostalih petih resorjev ljubljanske študentske organizacije ni žensk. »Res je, da v trenutnem predsedstvu ni nobene ženske predstavnice, ampak žal ni tudi nobena kandidirala,« na to odgovarjajo v organizaciji, v kateri pa »celodnevnega šopinga« na dan žensk ne nameravajo odpovedati, ker da njegov namen »ni obeleževanje mednarodnega dneva žensk«, ampak je »študentom in študentkam omogočiti ugoden obisk nakupovalnega središča«.

Privid enakosti

Vabilo na ‘šoping izlet’, ki ga študentska organizacija organizira 8. marca, nas ne bi smelo presenetiti, poudarja sociologinja in raziskovalka pri Mirovnem inštitutu Majda Hrženjak, ki se ukvarja s socialnimi politikami in študijami spolov. »Vrtinec potrošništva je eden od generatorjev neoliberalnega kapitalizma, ki enakost izenači s prividom enakosti v potrošniški izbiri in naraščanje potrošniške moči žensk slavi kot doseženo enakost spolov,« nadaljuje raziskovalka. Ženske se tako preko industrije oglaševanja vabi v modno in kozmetično meko, da naj izkoristijo priložnosti tržne ekonomije in se osvobodijo tradicionalnih spolnih vlog. Tako se, kot poudarja Majda Hrženjak, vzpostavljajo nove strukture podrejanja žensk v sodobnem kapitalizmu, pri čemer ‘starih’ neenakosti niti slučajno še nismo presegli – nasprotno, v neoliberalizmu se krepijo.

»8. marec je spominjanje upora žensk proti nečloveškim delovnim pogojem in prenizkim plačam, boja za volilno pravico in protesta proti nasilju, zato je v današnjih razmerah praznik z izjemno težo – ne samo za ženske,« opozarja raziskovalka. »Povabilo na šoping za 8. marec pove veliko o kapacitetah Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, upam pa, da ne tudi o kapacitetah študirajoče mladine.«

Mojca Zabukovec

Vir: https://www.delo.si/novice/ljubljana/namesto-spomina-na-upor-zensk-celodnevni-soping.html

Kdaj so deklice začele nositi rožnato barvo?

Vsaka generacija prinaša novo definicijo moškosti in ženskosti, ki se kaže v otroških oblačilih

Mali Franklin Delano Roosevelt lepo sedi na stolu, belo krilo prekriva njegovo naročje, v rokah pa drži klobuk okrašen s štorkljinim peresom. Sliko dopolnjujejo do ramen dolgi lasje in usnjeni čevlji.

Tovrsten izgled se nam danes zdi vznemirljiv, toda socialne konvencije leta 1884, ko je bil v starosti dveh let in pol FDR fotografiran, so narekovale, da fantje do starosti šestih ali sedmih let nosijo obleke, ko je bil čas tudi za njihovo prvo striženje. Franklinova obleka je veljala za spolno nevtralno.

Danes pa morajo ljudje takoj vedeti spol otroka, pravi Jo B. Paoletti, zgodovinarka na univerzi v Marylandu in avtorica knjige Pink and Blue: Telling the Girls From the Boys in America (Rožnata in modra: ločevanje deklic od fantkov v Ameriki), ki je izšla leta 2012. Tako lahko na primer na plešasti glavi dojenčice vidimo rožnati naglavni trak.

Zakaj so se stili oblačenja otrok tako dramatično spremenili? Kako smo prišli do dveh »ekip«, fantkov v modri in deklet v rožnati barvi?

Paolettijeva, ki je pomen otroških oblačil raziskovala trideset let pove, da je »to v resnici zgodba o tem, kaj se je zgodilo z nevtralnimi oblačili«. Stoletja so otroci vse do šestega leta starosti nosili elegantne bele obleke. »Kar je bilo v domeni praktičnosti – otroka si oblekel v bele obleke in plenice; beli bombaž je bilo mogoče beliti – se je spremenilo v »o moj Bog, če narobe oblečem svojega otroka, bo odrasel sprevržen«.

Pohod proti spolno določenim oblačilom ni bil linearen niti hiter. Rožnata in modra sta kot barvi za dojenčke prišli v rabo skupaj z drugimi pastelnimi barvami v sredini 19. stoletja, vendar obeh barv kot spolno določenih niso promovirali vse do tik pred prvo svetovno vojno in še takrat je popularna kultura potrebovala kar nekaj časa, da je stvari postavila na mesto, kot ga poznamo danes.

Na primer, v članku objavljenem v katalogu trgovine Earnshaw’s Infants’ Department (Earnshaw oddelek za dojenčke) junija 1918, so tako zapisali: »Splošno sprejeto pravilo je, da je rožnata barva za dečke in modra za dekleta. Razlog za to je, ker je rožnata bolj odločna in močnejša barva ter s tem bolj primerna za fantke, medtem ko je modra, ki je bolj nežna in elegantna, lepša na punčkah.« Drugi viri so modro opredeljevali kot laskavo za blondince, rožnato pa za rjavolase otroke; ali modra je za modrooke, rožnata pa za rjavooke dojenčke.

Leta 1927 je revija Time objavila grafikon, ki v skladu s smernicami vodilnih trgovin v ZDA prikazuje po spolu primerne barve za dekleta in fante. V Bostonu je trgovina Filene staršem svetovala, da fantke oblačijo v rožnato barvo. Tako so svetovale tudi trgovine Best & Co. v New Yorku, Halle v Clevelandu in Marshall Field v Chicagu.

Današnja barvni diktat je bil vzpostavljen v 1940ih, kot posledica preferenc Američanov, kot so jih razumeli proizvajalci in trgovci. »Prav lahko bi šli tudi v drugo smer«, pravi Paolettijeva.

Tako so bili pripadniki »baby boom« generacije vzgojeni v spolno določenih oblačilih. Fante so oblačili kot njihove očete, dekleta pa kot njihove matere. Dekleta so morala v šolo nositi obleke, čeprav sta bila sprejemljiva tudi bolj preprosti stil in za igro fantovska oblačila.

pink-and-blue-franklin-roosevelt-2__600x0_q85_upscale

Tako kot drugi fantki njegove dobe, je tudi Franklin Roosevelt nosil obleko. Ta studijski portret je verjetno nastal v New Yorku leta 1884.

 pink-and-blue-baby-bobby-3__600x0_q85_upscale

Leta 1920 ima papirnata lutka “Mali Bobby” v svoji garderobi rožnato obleko, kot tudi čipkasti ovratnik in spodnje perilo.

 pink-and-blue-victorian-era-boy-4__600x0_q85_upscale

V viktorijanski dobi fantek, fotografiran leta 1870, nosi nagubano krilo in visoke otroške čevlje ter pozira z bogato okrašenim klobukom.

 pink-and-blue-t-shirt-5__600x0_q85_upscale

Fantovska majica iz leta 2007, ki sporoča zakaj bi oblekel rožnato barvo. »Ko fantje ali moški nosijo rožnato barvo, to ni več samo barva ampak se uporablja kot sporočilo – v tem primeru je sporočilo zapisano na majic«, pravi Paolettijeva.

pink-and-blue-sister-and-brother-6__600x0_q85_upscale

Brat in sestra na leta 1905 posneti fotografiji nosita tradicionalni dolgi beli obleki primerni za njuna leta.   

 pink-and-blue-gender-mellins-baby-food-ad-7__600x0_q85_upscale

Leta 1905 so otroci v Mellinovi reklami za otroško hrano med seboj praktično neločljivi. Ko je podjetje sponzoriralo nagradno igro, v kateri so morali bralci ugotoviti spol otroka, ni nihče ugotovil vseh pravilnih odgovorov. Na sliki lahko pri fantkih opazimo ovratnike, ki jih danes smatramo za feminilne.   

 pink-and-blue-rompers-8__600x0_q85_upscale

Otroška obleka za igranje iz leta 1960, ki jo je bilo mogoče deliti z mlajšimi brati in sestrami. Igralna oblačila so lahko bila v tem času spolno nevtralna. Primer iz Hollywooda je mlada igralka Mary Badham, ki je v filmu To Kill a Mockingbird iz leta 1962 nosila tovrstno obleko.

 pink-and-blue-paper-doll-percy-9__600x0_q85_upscale

Garderoba papirnate lutke fantka Percya iz leta 1910 vključuje klobuke, krila, tunike in dolge spodnje hlače.    

 pink-and-blue-simplicity-pattern-10__600x0_q85_upscale

Uni-sex vzorci iz leta 1970, objavljeni v reviji Simplicity.

Ko je v sredini 1960ih svoj pohod začelo gibanje za žensko emancipacijo s svojimi proti-feminilnimi, proti-modnimi sporočili, je postal moden »uni-sex« izgled, vendar popolnoma nasprotno od časov mladega Franklina Roosevelta. Zdaj so mlada dekleta oblačili v fantovske – ali vsaj v ne-feminilne – stile, ločene slehernega namiga na spol. Paolettijeva je ugotovila, da v 1970ih v katalogu trgovine Sears, Roebuck dve leti zapored ni bilo mogoče najti slike dojenčka v rožnatih oblačilih.

»Za [feministke] je oblačenje eden od načinov, kako so dekleta nekako zvabljena v podrejeno vlogo kot ženske« pravi Paolettijeva.« Razmišljale so: »če bomo naša dekleta oblačile bolj kot fantke in manj kot okrašene male deklice… bodo v življenju imele več možnosti in se bodo počutile svobodnejše.«

John Money, raziskovalec spolne identitete v bolnišnici Johns Hopkins v Baltimoru je trdil, da se spola preko socialnih in okoljskih vplivov predvsem naučimo. »To pa je bila v 1970ih ena od ključnih trditev argumenta, da gre pri spolu za »vzgojo in ne naravo«.

Spolno nevtralna oblačila so ostala popularna nekje do leta 1985. Paolettijeva se tega leta zelo dobro spominja, ker je bil to čas med rojstvoma njenih otrok, dekleta leta 1982 in fanta leta 1986. »Nenadoma vse naokrog ni bilo več samo modro; bilo je modro s to razliko, da je medvedek nenadoma v šapah držal še nogometno žogo. Plenice za enkratno uporabo so izdelovali v rožnati in modri barvi.«

Za to spremembo je eden večjih razlogov tudi predrojstvena diagnostika. Bodoči starši so izvedeli spol svojega še nerojenega otroka in so šli po nakupih opreme za »deklico« ali »dečka«. (»Bolj kot individualizirate oblačila, več jih lahko prodate«, pravi Paolettijeva.) Rožnata muha se je od pregrinjal za otroško posteljico razširila na drage izdelke, kot so otroški vozički, avtomobilski sedeži in igrače. Premožnejši starši so lahko za prihod otroka št. 1, deklice, vse domiselno okrasili in začeli vse skupaj od začetka, če je bil naslednji otrok fantek.

Nekatere mlade mamice, ki so odraščale v 1980ih in so bile prikrajšane za rožnato barvo, čipke, dolge lase in Barbike, so po mnenju Paolettijeve zavrnile uni-sex videz svojih hčera. »Tudi če so še vedno bile feministke, so te stvari zaznavale drugače kot feministke »baby-boom« generacije. Tudi če bi si želele, da bi njihova deklica nekega dne postala kirurginja, so menile da ne bo nič narobe, če bo zelo ženstvena kirurginja.«

Drugi pomemben dejavnik v zadnjih desetletjih je bila rast potrošništva med otroki. Po mnenju strokovnjakov za razvoj otrok, se otroci svojega spola začnejo zavedati nekje med tretjim in četrtim letom starosti, da je to njihova stalnica, pa se ne zavedajo vse do starosti šestih ali sedmih let. Hkrati pa so podvrženi prefinjenemu in prodornemu oglaševanju, ki rado krepi socialne konvencije. »Tako na primer mislijo, da so dolgi lasje in obleka tisto, kar nekoga naredi za žensko. Pri tem kaj jim je všeč in kaj ne pa so zelo zavzeti in vztrajni.«

Paolettijeva pravi, da je med raziskovanjem in pisanjem knjige veliko razmišljala o starših otrok, ki se ne želijo prilagoditi spolnim vlogam: naj svoje otroke oblačijo kot zahtevajo norme, ali naj jim pustijo, da se skozi obleko sami izražajo kot želijo? »Zdaj lahko povem, da nisem preveč navdušena nad binarnostjo spolov – idejo, da imate zelo moške in zelo ženske stvari. Izguba nevtralnih oblačil je nekaj, na kar bi morali ljudje bolj misliti. Obstaja pa tudi vse večje povpraševanje po nevtralnih oblačilih za dojenčke in malčke.«

»Obstaja cela skupnost staršev in otrok, ki se spopadajo z izzivom: »moj sin ne želi nositi fantovskih oblačil, raje bi nosil dekliška oblačila.« Upa, da bodo občinstvo za njeno knjigo tudi ljudje, ki spol preučujejo klinično. Modni svet je morda lahko razdelil otroke na rožnato in modro barvo, ampak v svetu resničnih posameznikov ni vse tako črno in belo.

Jeanne Maglaty, 7. april, 2011

Vir: http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/when-did-girls-start-wearing-pink-1370097/

Napotilo:
https://tehtnica.wordpress.com/2016/11/25/trzenje-po-spolu/

Trženje po spolu

The Checkout, ABC TV, 2014

Kirsten Drysdale in Zoe Norton Lodge se v oddaji avstralske televizije ABC na zabaven način lotita vprašanja segmentiranja trga po spolu in kako imamo na ta način vsi priložnost, da za iste izdelke plačujemo več. 

Kaj bi se zgodilo, če podjetja svojih izdelkov ne bi več zavijala v roza embalažo s cvetličnimi motivi, ki nam dajejo vedeti, da so za ženske? Verjetno bi prihranili precej denarja.

Če smo skeptični glede pravih razlik med proizvodi, ki so namenjeni moškim in ženskam, potem ta video potrjuje naše dvome. Odlomek iz avstralske potrošniške oddaje The Checkout razkriva skrivnosti trženja po spolu, ki kljub svetlim barvam in pametnemu oblikovanju, niso lepe.

Voditeljici Kirsten Drysdale in Zoe Norton Lodge razpravljata o tem, kako podjetja spreminjajo embalažo proizvodov, da bi pritegnila posebni skupini potrošnikov, moških ali žensk. Nekaj še posebej izstopajočih poskusov je v javnosti povzročilo kar nekaj polemik. Lego je bil deležen kritik, ko je predstavil »Lego Friends« kolekcijo za dekleta, medtem ko je bil GoldieBlox deležen tako pohval kot kritik za deklicam namenjene inženirske igrače, ki pa so se še vedno posluževale roza »dekliške« embalaže.

Toda ne gre samo za tako obarvane otroške igrače – od izdelkov športne opreme do mila so vsi po vrsti ločeni po spolu, pri čemer so ženskam namenjeni izdelki pogosto dražji.

Podjetja lahko sicer na ta način zavedejo nekatere potrošnike, da za isto stvar plačajo več, vendar se jim lahko segmentacija po spolu tudi maščuje. Ko podjetja agresivno vabijo ženske potrošnice, kasneje pa razvijajo izdelke za moški trg, hitro naletijo na težave. Kot pokaže oddaja, stiliziran logotip ptice podjetja Dove ni bil dovolj »moški« za moške potrošnike.

Kljub spolni kontaminaciji je za ženske bolj verjetno, da kupujejo moške izdelke, kot pa da moški kupujejo za njihovo “moškost” nevarne ženske izdelke. Ko boste naslednjič v svoji lokalni trgovini iskali britvice ali šampon, poglej čez pregrado, ki ločuje moški in ženski del trgovine in preverite kaj morda zamujate.

Prirejeni transkript:

Svet ni črno bel, ampak je roza in moder. Od trenutka ko smo rojeni to pomeni »lepotičenje« za punčke in »moč« za fantke. To se imenuje segmentiranje trga. Teorija pravi, da je ločevanje potrošnikov na manjše skupine dobro za posel. Kaj je lažje kot ločevati človeštvo na podlagi tega, kar imamo med nogami? Ugotoviti želiva, kdo v resnici plačuje za tovrstno trženje po spolu.

Ni vedno veljalo, da je modra za fantke in roza za deklice. Pravzaprav je bilo obratno:

»Roza je bolj odločna in močnejša barva ter s tem bolj primerna za fantke, medtem ko je modra, ki je bolj nežna in elegantna, lepša na punčkah.« (Trgovina »Earnshaw’s Infants«, junij 1918)

Do zgodnjih 1970-ih se je prepad med igračami za fantke in igračami za punčke zmanjševal, danes pa se je vse to spremenilo. S tem ko podjetja segmetirajo trg v ozke demografske skupine, lahko prodajo več različic iste igrače.

Zato so oglasi za Lego nekoč izgledali takole:

Reklama za Lego, 1955

Danes pa izgledajo takole:

Reklama za Lego Friends, 2012

To je potrojilo število deklic, ki uporabljajo Lego in podjetju globalno za 25% povečalo prihodke.

Toda segmentiranje tržišča ne poteka samo pri izdelkih za otroke. Tako, da naredi dve različici drugače povsem enakega izdelka, lahko Celebrity Slim proda več diet za hujšanje.

lego2

Hairdresser’s Formula lahko na ta način proda več tablet za lase,

lego3

Gillette lahko proda več brivnikov

lego4

in Cottees je tako poskušal prodati več osvežilnih pijač, a mu ni uspelo.

lego5

Ne gre samo zato, da poskušajo prodati več, tudi zaračunati poskušajo več. Vzemimo Body glide anti-chafe dezodorant za športnike, ki je namenjen za noge, stegna in trup, toda ženske nimajo trupa, ženske imajo noge, stegna in prsi, zato potrebujejo Body glide za njo. Toda, a niso prsi na trupu? Zato pa različica dezodoranta za ženske glede na količino stane skoraj 60% več.

lego6

Kot pravijo pri podjetju Body glide, ženske potrebujejo manjšo embalažo, da ga lažje vzamejo s seboj. Ker ženska ne bi mogla nesti običajno pakiranega dezodoranta?

Ni vam treba biti športnik, da bi čutili tovrstno trženje po spolu. Najdemo ga pri vseh izdelkih, od krem za britje,

lego7

depilacijskih krem, kozmetike

lego8

do izdelkov za nego kože.

lego9

In tega se verjetno sploh ne zavedamo, ker ko nakupujemo, se gibljemo samo v svojem predelu trgovine in spregledamo vse, kar ni očitno namenjeno nam.

lego10

In ne gre samo za barvo. Podjetja se, da bi nek izdelek predpisala določenemu spolu, v ta namen poslužujejo oblike, teksture, pakiranja, logotipa, oblikovanja, navodil, zvokov in imen izdelkov.

Svetlejše barve, manj ostri robovi, rožnati motivi, mehke linije – to je za ženske. Temnejše barve, trše linije, kvadrataste oblike in bolj znanstvene podobe na embalaži pa pomeni, da je za moške.

Zato ima ta pastelni paket Tena vložkov za inkontinenco za ženske na embalaži majhen cvet, sestavljen iz kapljic urina.

lego11

Medtem ko je na paketu za moške mreža s puščico in zelo natančni podatki o merah.

lego12

Trženje po spolu se lahko podjetjem tudi maščuje. Kontaminacija izdelka s spolom pomeni, da je nek izdelek tako zelo povezan z enim spolom, da ga drugi spol ne želi kupovati.

Ženske je veliko lažje prepričati, da kupujejo moške stvari, kot moške, da bi kupovali ženske stvari.

Vzemimo podjetje Dove. Ko so vstopili na moški trg izdelkov za nego kože, so spoznali: »da imenu Dove manjka mačistične mističnosti, še posebej, ko je ime znamke zapisano v vitkem poševnem tisku in s stiliziranim logotipom ptice«. (Vir: http://www.packworld.com/magazine)

Stilizirane ptice so za mehkužce, torej so ga nadomestili z napisom: »Men + Care v velikih tiskanih črkah na vojaško sivi podlagi«. (Vir: http://www.packworld.com/magazine)

lego13

Da so mu dali bolj moški videz, so z zaostritvijo mehkih linij preoblikovali celo izgled njihovega ikoničnega mila.

lego14

Gotovo so moški preveč pametni, da bi padli na to »finto«? Ne! V enem letu so s tem, da so moške spomnili na to, da so moški, v 30 državah pridobili milijone novih strank s skupnim prometom v višini 150 milijonov dolarjev. (Vir: http://www.beautypackaging.com)

In Dove pri tem ni edini. Na trgu lahko najdemo izdelke z res neumnimi moškimi imeni, ki moške spodbujajo k nakupu: »Broga! Brogurt! Brotox! Guyliner!« Ne, moški ne morejo kupiti niti navadnih sveč! Potrebujejo MANDLE, sveče, ki so na testosteronu!

lego15

Ampak fantje ne skrbite, niste edini do katerih se vedejo pokroviteljsko. Pred nekaj leti je Fujitsu prodajal računalnik za ženske. Fujitsu Floral Kiss, prenosni računalnik za uporabnice z dolgimi nohti, se je ponašal s cvetličnim motivom, okrašenimi dodatki in je imel nameščeno programsko opremo za nakupovanje in horoskop.

Za ženske, ki ne bi mogle uporabljati računalnika, pa je podjetje BIC izdelalo »pisalo za njo«.

Povezava: https://vimeo.com/48412154

Danes imamo »Burgen kruh za dobro počutje žensk«. Burgen ga je tako poimenoval, ker trdijo, da lahko ženskam pomaga ohranjati zdravje dojk. Ne omenjajo pa moškega dobrega počutja, čeprav prav tako trdijo, da lahko pomaga ohranjati zdravje prostate. Da, toda nihče ne želi med tem ko je sendvič, razmišljati o prostati.

A ne moremo ustaviti tovrstnih delitev med ljudmi? Multinacionalka Unilever je domnevno našla način kako nagovoriti oba spola. Njihova francoska blagovna znamka zobne paste »Signal White Now« je, da bi nas pridobila na svojo stran, začela kampanjo zobne paste »za vso družino«, takoj zatem pa so izdali bleščeče zlato različico za ženske stare med 25 in 35 let, ki ji je sledila še možata različica samo za moške, kar so opravičili s: »povečanjem prometa«. To se je tudi zgodilo, čeprav na račun podražitve izdelka nekoliko bolj za ženske.

lego16

Vse to je kar malo depresivno. Ne skrbite, obstaja kar nekaj stvari, ki jih lahko storite. Vprašajte se: »kupujem to samo zato, ker sporoča, da je za moj spol?«. Vredno je preveriti tudi drugo polovico ponudbe. Če ste pripravljeni prenašati sivo embalažo in ravne linije in ne potrebujete, da vam embalaža za šampon zagotavlja, da »ste pravi moški!«, lahko na ta način veliko prihranite.

Viri:
http://www.huffingtonpost.com/2014/05/02/gendered-marketing-video_n_5253577.html
http://ed.ted.com/on/VGd3igcF
http://www.curiositycrossroads.com/culture-clarity/gendered-marketing-aka-man-womans-version-everything.html