Reklamni panoji donosnejši od kmetijstva?
Po Celjskem so se v zadnjem letu reklamni panoji namnožili kot gobe po dežju, “preden uspemo katerega odstraniti, ‘zrasejo’ že trije novi”, obupujejo v društvu Vidna Slovenija
“V Celju so se pojavili nekakšni jumbo panoji, ki naj bi bili premični. Stojijo na travnikih in zoranih njivah ob glavnih cestah, na primer na Babnem, Polulah, na cesti proti Arclinu. Na Polulah jih je v razdalji kakšnih tristo metrov vsaj pet. Zanima me, ali imajo ponudniki reklamnih storitev za to dovoljenje. Če ga imajo, me zanima, kdo jim ga je izdal in ali je to v skladu z relavantnimi občinskimi odloki, če ga nimajo, pa v kolikšnem času bodo odstranjeni.” Tako je občinske službe spraševala Celjanka, ki se ji zdi, da je ob vpadnicah v mesto panojev absolutno preveč. “Občutek imam, da zadeva ni najbolj pod nadzorom in da ‘podjetni podjetniki’ izkoriščajo luknje v lokalni zakonodaji ter na račun estetskega maličenja krajine služijo mastne denarce.”
Drevo bi zakrivalo pogled
Njena ugotovitev je, kot kaže, popolnoma pravilna. Na občini so ji pojasnili, da takšni ponudniki sicer nimajo dovoljenj, ki bi jim ga izdala Mestna občina Celje, vendar pa njihov Medobčinski inšpektorat nima pristojnosti za ukrepanje, če panoji ne stojijo na občinskih, temveč na zasebnih površinah. In to je z njihove strani vse. Društvo Vidna Slovenija, ki ima sedež prav v Celju, se s težavami, na katere je naletela neimenovana Celjanka, ubada že dlje časa. “V Zrečah imamo primer, ko za postavitev panoja ni dala dovoljenja ne Direkcija za ceste (ki ga po zakonu mora), ne občina, pa pano tam mirno stoji. Niti ne moremo izvedeti, kdo je lastnik, ki je pred postavitvijo mirno podrl drevo, ki bi lahko ‘motilo’ pogled na pano. Občina pravi zgolj, da oni niso lastnik, čeprav posredno na njem visijo tudi reklame za občinske dogodke. Ko iščeš informacije javnega značaja, se velikokrat vrtiš v krogu in nikamor ne prideš,” pravijo v Društvu.
Eden manj je enako tri
Po njihovih izkušnjah gredo stvari nekako takole. “Ko podaš prijavo prometnemu inšpektorju (ki bi se, če bi striktno pregledovali dovoljenja vseh reklamnih panojev, ves delovni čas ukvarjali zgolj še s tem), se začne postopek ugotavljanja, kdo je pano postavil. Ko inšpektor to ugotovi in investitorja pozove k odstranitvi, sledijo pritožbe, včasih celo upravni spor. Že tukaj minejo meseci. Zadnje čase pa so tovrstni podjetniki našli luknjo – ko dobijo odločbo, reklamni pano prodajo naprej. Ker gre potem za novega lastnika, se vsi postopki odvijejo od začetka. Skratka, tisti, ki pano postavi na črno, lahko z njim kar nekaj mesecev služi, preden ga mora odstraniti. Sploh pa, preden uspemo katerega odstraniti, ‘zrasejo’ že trije novi.”
Nekaj centimetrov v levo
S sprejetjem novega Zakona o cestah decembra 2010 je bilo videti, da vsaj bojev z elektronskimi prikazovalniki ne bo več, ker je zakon izrecno prepovedal njihovo postavitev ob državnih cestah. A hitri podjetniki so znova našli “obvoze”. Že pred štirimi leti so Celjani tarnali, da svetlobni reklamni pano na stavbi fasade podjetja A2S na Mariborski cesti v Celju ponoči oddaja nenormalno močno svetlobo, ki skoraj zaslepi voznike. Ker je bil pano postavljen ob državni cesti, so ukrepali državni prometni inšpektorji. Lastnik je bil prisiljen pano odstraniti. A ne daleč. Prestavil ga je nekaj centimetrov nižje, dovolj, da odslej s fasade gleda na krak ceste, ki ni kategorizirana kot državna cesta. S tem se ni izognil le novo sprejetemu členu v zakonu, temveč tudi prometnim inšpektorjem. Po zadnjih informacijah, ki so jih dobili v društvu, prav ta svetlobni pano, kot še vsaj trije v Celju (dva na trgovskem kompleksu EK ob Mariborski cesti ter zgradbi Marinesa ob Kidričevi cesti), še vedno nima ustreznih dovoljenj. Pa bi morali pridobiti dovoljenje direkcije za ceste kot tudi Mestne občine Celje. Natančneje, vsak investitor reklamnega panoja bi morali imeti ustrezno dovoljenje v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve objektov, ustrezna soglasja v skladu z veljavno prostorsko in prometno zakonodajo, dovoljenje pristojne občinske službe za komunalno gospodarstvo, svetlobni panoji pa ne bi smeli prekoračiti predpisanih mej svetlobnega onesnaženja.
Nujne priloge soglasju avtorsko delo?
Dokazovanje, da svetlobni panoji svetijo več, kot bi smeli, pa je spet trnova pot, opažajo v Društvu. Lep primer je zdaj že odstranjeni arclinski pano, ki je ponoči svetil tako močno, da ni motil “le” okoliških stanovalcev, temveč tudi voznike. Društvo je moralo pisati skoraj od Poncija do Pilata, da je dokazalo, da reč stoji preblizu ceste in obenem še premočno sveti. Najbolj pa so se namučili, da so prejeli analizo podjetja, ki je podjetniku, ki je bil investitor panoja, p(r)odal mnenje, da pano ne sveti preveč. “Na Direkciji RS za ceste, kjer so dokument imeli, so leta trdili, da nam ga ne smejo pokazati, ker da gre za avtorsko delo. Šele ko je informacijska pooblaščenka ugodila naši pritožbi, da v tem primeru ne gre za avtorsko delo, smo ga prejeli. Pred letom dni smo zato inšpektoratu za javno upravo in ministrstvu za javno upravo poslali prijavo, ker menimo, da bi zaradi tako dolgotrajne ignorance nekdo vendar moral ukrepati. A do danes nismo prejeli nobenega odgovora.” Zdaj dobivajo občutek, da se na tem področju res ne da ničesar spremeniti. “Za vsako preverjanje, ali so panoji postavljeni na črno ali ne, moraš pisati in klicariti do nezavesti. Včasih se ti zazdi, da so vsi povezani in se ščitijo. Drugače si ne znamo predstavljati, da lahko pano na fasadi A2S še vedno nemoteno sveti. Ali pa primer z Rogle, kjer so postavili kup reklamnih panojev. Ko smo pristojne spraševali, ali imajo soglasja, so nam posredovali soglasja za vse panoje od Zreč do Rogle. Da te vse mine. Morda pa je prav to cilj. Malo jim uspeva, saj so nam po vseh teh štorijah res upešale moči.”
Rozmari Petek
Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 12.11.2012
Oglaševanje na tehtnici 