Generacija na zdravilih: nadzorovanje naših občutkov in misli

Farmacevtska industrija utira pot prihodnosti družbe, v kateri se deset tisoče smrtnih žrtev šteje le za stranski učinek.

Cause of Death: Unknown, (Vzrok smrti: neznan), Norveška, 2017, 85 min, režija: Anniken Hoel

Napovednik:

Soočeni z nenadno smrtjo družinskega člana, so žalujoči pogosto v stanju šoka in nemoči. To pa ni veljalo za mlado norveško filmarko Anniken Hoel. Njena sestra, ki je imela diagnozo shizofrenije in so jo na Norveškem zdravili z več antipsihotičnimi zdravili, je umrla nenadoma in nepričakovano 9. julija 2005. Ko je Anniken prebrala njeno uradno obdukcijsko poročilo, v katerem je bilo navedeno, da vzrok smrti ni znan, se je podala na zanimivo raziskavo, ki jo je postopoma pripeljala do razkritja številnih šokantnih dejstev in presenetljivih okoliščin. Njen film Cause of Death: Unknown, ki je bil leta 2017 predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu, ponuja nič manj kot matriko nadzora v naši družbi.

Annikenina sestra Renate je svoje dvome o zdravilih izražala zaman. Po smrti Renate Anniken ni mogla najti nobenih beležk sestrinega psihiatra glede stanja njene sestre v letu pred smrtjo. Količine zdravil pa so se v tem času nenehno povečevale in mešale z visokimi odmerki tako imenovanih »antipsihotikov«.

Na začetku preiskave je izvedela, da je bila njena sestra izpostavljena nevarnim stranskim učinkom psihotičnih zdravil, ki so ji jih predpisovali in v tem ni bila edina. Samo na Norveškem je bilo kot posledica antipsihotikov prijavljenih 126 smrtnih žrtev, vendar je dejansko število ocenjeno celo na 2500. Tudi če je v norveškem zdravstvenem registru na navodilih kot »stranski učinek« navedeno »tveganje nenadne smrti« se zdi, da mnogi psihiatri o tem niso informirani ali opozorilo raje ignorirajo.

Prodajanje bolezni

V devetdesetih letih 20. stoletja so bila nova serija antipsihotikov, ki so vključevala zdravila Zyprexa, ki ga je izdelovalo farmacevtsko podjetje Lilly, Seroquel (Astra Zeneca), Geodon (Pfizer), Risperidon (Johnson and Johnson) in Abilify (Otsuka), najbolj prodajana zdravila na svetu, z dobički, ki so nenehno naraščali.

Prozac, ki ga je proizvajalo podjetje Lilly, je bil izdelek, ki je podjetju prinesel več kot milijardo dolarjev dobička. Zdravilo so v New Yorku preprodajali tudi trgovci z drogami in so z njim ustvarjali več dobička kot s crack-kokainom. Po odobritvi zdravila za zdravljenje bolnikov z »depresijo«, so ga lahko predpisovali ne le psihiatri in psihologi, ampak tudi zdravniki primarne zdravstvene oskrbe.

Ko je podjetje Lilly leta 2001 za Prozac izgubilo patent, je izdalo sorodno zdravilo Zyprexa, ki je postalo najbolj prodajano zdravilo v zgodovini farmacevtske industrije. Zelo uspešna marketinška kampanja je, preden je tudi to zdravilo doseglo rok veljavnosti patenta, pomagala ustvariti rekordne dobičke. Ker je Uprava za prehrano in zdravila (FDA) odobrila zdravilo Zyprexa le za zdravljenje shizofrenije in redkih oblik bipolarne bolezni, je bil prvi korak sprememba diagnostičnih modelov, da bi bilo uporabno tudi za zdravljenje »depresije«. Potrošnike in zdravnike so prepričevali premeteni oglasi skupaj z aktivno prodajno politiko, ki je vključevala vabljenje zdravnikov na razne konference in večerne zabave.

Vendar pa je podjetje Lilly leta 2009 priznalo krivdo za kazensko obtožbo o nenamenskem (off-label) marketingu in se pogodilo, da bo plačalo rekordno globo v višini 1,415 milijarde dolarjev. Podjetje je priznalo, da je Zyprexo nezakonito tržilo za uporabe, ki jih FDA ni odobril, vključno z motnjami spanja, demenco in depresijo; kar je za podjetje očitno predstavljalo sprejemljivo ceno glede na dobiček.

Drugo farmacevtsko podjetje Johnson and Johnson je bilo spoznano za krivo neprimernega oglaševanja svojega antipsihotičnega zdravila Risperdal starejšim osebam, osebam z motnjami v razvoju in celo otrokom ter je bilo kaznovano z denarno kaznijo več kot 2,2 milijardi dolarjev, kar je najvišja globa v zgodovini ameriškega ministrstva za pravosodje v zvezi s kakšnim farmacevtskim podjetjem. Tudi to je ponovno mogoče obravnavati kot del poslovnega načrta, ki je v 14 letih podjetju prinesel 20 milijard dolarjev dobička. Nobeden od vodstvenih delavcev, odgovornih za prodajo in trženje teh zdravil, osebno ni bil nikoli obtožen. Njihovo bogatenje in smrtonosne dejavnosti niso bile razglašene niti za kazniva dejanja.

Kar dela zgodbo še bolj neverjetno je to, da je Nacionalni inštitut za duševno zdravje (National Institute of Mental Health), največja raziskovalna ustanova na svetu, potrdil, da ne obstajajo raziskave, ki bi potrjevale pozitivne učinke antipsihotičnih zdravil. Obstajajo pa številne študije, ki kažejo, da milijone  porabljenih zdravil po vsem svetu, za odrasle, starejše od 40 let, ni niti varnih, niti učinkovitih.

Medicinske revije kot so BMJ, New England Journal of Medicine, Jama in Lancet, večinoma financira farmacevtska industrija sama. Te revije so najpomembnejša marketinška orodja, ki delajo z zunanjimi pisci t.i. ghostwriterji, katerih besedila so podprta z imeni akademskih raziskovalcev, ki pozitivne rezultate obljubijo »za kasneje«. Večina zdravnikov se ne zaveda teh manipulacij in tako brez prave diagnoze še naprej predpisujejo antipsihotike.

Koncept »prodajanja bolezni« vodi do opredeljevanja kot bolezni tudi povsem naravnih čustvenih reakcij, še posebej če te nastopajo v stresnih situacijah. V psihiatriji so vse diagnoze, kot so bipolarna bolezen, manično-depresivna motnja in podobne, subjektivne narave. Temelje za psihotična zdravila pa postavlja uradni priročnik za duševne motnje, ki ga po vsem svetu izdaja Ameriško psihiatrično združenje (American Psychiatric Association), ki število »diagnoz« nenehno povečuje. 77 odstotkov njihovih finančnih sredstev zagotavlja farmacevtska industrija.

Uporaba psihiatričnih zdravil se povečuje po vsem svetu. Novinar in avtor Robert Whitaker opozarja, da čeprav bi bilo glede na njihovo domnevno učinkovitost mogoče pričakovati nasprotno, uporaba psihiatričnih zdravil po vsem svetu narašča. Priče smo pravi epidemiji duševnih bolezni. Raven absurda, s katerim se soočamo dokazuje tudi to, da zavedeni zdravniki celo dva in tri leta stare otroke diagnosticirajo kot bipolarne.

V Evropi zdravila odobri Evropska agencija za zdravila (European Medicines Agency), vendar ta »regulatorni organ« ne izvaja nobenih neodvisnih preiskav, ampak sprejema rezultate, ki ji jih posreduje industrija. V primeru Zyprexe je bila za zdravilo, ki bo v uporabi več let, poskusna faza omejena na deset tednov in na 3000 pacientov. V resnici so pravi poskusni zajčki za stranske učinke zdravil pacienti sami.

Tudi Richard Bergström, vodja EFPIA, farmacevtskega lobija v Evropi, ki od leta 2015 posluje s proračunom, ki ga ocenjujejo na 40 milijonov evrov, je v času, ki ga je namenil Anniken Hoel potrdil, da niso raziskave, ampak interesi industrije in vlad tiste, ki neko zdravilo potisnejo na trg. Farmacevtska industrija financira tudi kar 87 odstotkov Evropske agencije za zdravila (European Medicines Agency), organizacije, ki je zadolžena za nadzor industrije.

Nazadnje Anniken Hoel potuje v ZDA, kjer razkrije še dodatna šokantna dejstva. Tudi v primerih, v katerih komisija za varnost glasuje proti odobritvi zdravila, lahko FDA ignorira njihovo opozorilo. Thomas Laughren, direktor FDA v obdobju med letoma 2005–2012, je po upokojitvi postal direktor svetovalskega podjetja Laughren Psychopharm Consulting, v katerem svetuje farmacevtskim podjetjem kot sta Lilly, Phizer in druga, kako najbolje razvijati zdravila, da jih bo FDA odobrila. Pri tem ni edini. Očitno je, da ima farmacevtska industrija, ki je v Washingtonu zastopana bolje od obrambne, izobraževalne, kmetijske ali celo finančne industrije, na FDA vedno večji vpliv. Kot je poudaril Sidney Wolfe iz zagovorniške skupine za pravice potrošnikov »Public Citizen«, je bila za pridobivanje vpliva farmacevtske industrije prelomnica leto 1992, ko so bili naprošeni, da plačajo za velik del dejavnosti v zvezi s preverjanjem zdravil. Kot trdi Sarah Bryrer iz raziskovalne skupine »Open Secrets«, lahko farmacevtski lobisti izdatno vplivajo tudi na zakonodajalce v kongresu, krog pa se sklene tako, da je približno 75 odstotkov lobistov bivših članov vlade ali kongresa.

»Ciljno zdravljenje« je v vzponu

Ronald Kavanagh, ki je 10 let delal za farmacevtsko podjetje, se je počutil ogroženega potem, ko je javnost obvestil o tem, kaj se zgodi z raziskovalci in nadzorniki, ki svoje nadrejene opozarjajo na tveganja ali neučinkovitost. Izguba službe je le ena od bolj neškodljivih posledic. Vprašanja glede varnosti in časa odobritve zdravila se umika na stran. Posledično ni bilo tudi nič narejeno glede dejstva, da je, ker so vzeli eno od teh zdravil, v ZDA umrlo že okoli 83000 ljudi. Kot ugotavlja raziskovalec Paul Tacker, je to število vredno primerjati s 3500 žrtev newyorških dvojčkov, tragedije, ki še naprej odmeva in vznemirja ves narod.

V zastrašujočem zaključku Hoelova razkriva nove načrte farmacevtske industrije. Smo na prelomni točki v zgodovini. Da bi vplivali na morebitne neželene občutke in aktivnosti še preden se pojavijo, »ciljno zdravljenje« razvija svoja orodja z uporabo nano-inženiringa in »genske terapije« ter se jih, kjer se zahteva zdravljenje, obravnava kot simptome bolezni. Pred nami je doba »psiho-farmakologije«. Trump je nedavno povsem dereguliral sicer že precej neučinkoviti FDA, kar pa ne bo prizadelo le ZDA, ampak tudi Evropo in preostali svet.

V kontrastu z vse širšo raziskavo, se Hoelova v sekvencah vrača k svojemu zasebnemu življenju in spominom na svojo sestro, ki jo zelo pogreša. Ti spomini ji verjetno dajejo pogum, da vztraja pri raziskovanju, ki jo, ko gleda neposredno v obraz prihodnosti naše družbe, peha proti breznu.

Dieter Wieczorek

Wieczorek je filmski kritik in sodelavec portala Modern Times Review.

Vir: https://www.moderntimes.review/medicated-generation-controlling-feelings-thoughts/

Napotilo:
https://www.cause-of-death-unknown.com

Advertisements

Hranjenje medijske pošasti

Medijska pošast

Vir: Izvirna različica “Bedaka, ki hrani pošast” je že zdavnaj ugasli časopis Leslie’s Illustrated Weekly Newspaper, iz leta 1913

Za omejevanje oglasov za nezdravo hrano

V oddaji Odmevi na TV Slovenija, so spregovorili o problematiki oglaševanja nezdrave hrane otrokom. Čeprav se rast debelosti med mladimi upočasnjuje oz. umirja, smo še vedno priče epidemiji čezmerne telesne teže in debelosti. Še vedno je četrtina fantov in petina deklet pretežkih. Vzroka sta predvsem premalo gibanja in pogosto uživanje zlasti presladke in premastne nezdrave hrane, k čemur posredno pripomore tudi oglaševanje. Nacionalni inštitut za javno zdravje zato poziva k omejevanju oglaševanja nezdrave hrane.

V studiu so gostili dr. Karmen Marguč, ki so jo predstavili kot predavateljico in raziskovalko etike v digitalnem trženju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174610984

Napotilo:
http://www.nijz.si

Pozidajmo Slovenijo!

Zadnjič sem slišal, da bodo v Ljubljani gradili novo nakupovalno središče. Ne bi vam rad vsiljeval svojega mnenja, ampak dobesedno me je streslo, hkrati pa sem postal kar žalosten. Kako Slovenci cenimo svojo zemljo? Ja, prav za nove trgovine jo bomo pozidali, za velike, pokrite in ogrevane (poleti seveda klimatizirane) površine za prijetno preživljanje družinskih prostih uric, kajne? Kar ponujajo se prazna zemljišča, trgovin nam res primanjkuje.

Takoj mi je prišel na misel slogan, tak udaren, aktivističen in optimističen – Pozidajmo Slovenijo! Morali bi ga napisati na vse (mnogo preštevilne) ogromne obcestne panoje, da bi se vtisnil v našo podzavest, da bi postal del narodne zavesti. Morda malo asociira na precej razvpit Hitlerjev izrek takrat nekje v Mariboru, tudi malo zloben je, priznam, ampak mislim, da meri naravnost v sredino tarče. Prav jezen sem spet postal, ko tole pišem. Le zakaj? Saj bomo ustvarili nova delovna mesta – koliko že? Ja, postali bomo narod trgovcev, snažilk, šoferjev … Nič ni narobe s temi poklici, potrebujemo jih, spoštujem vsakogar, ki dela, vem, da delajo veliko, preveč, pa za slabe plače. A država očitno ne želi drugega. Izobraženih mladih imamo veliko, znanje naj bi bilo cenjeno, ustvarjamo pa delovna mesta, ki tega ne zahtevajo, in mladi, ki smo jim financirali izobraževanje, odhajajo, dobesedno zastonj delimo izobraženo delovno silo bogatejšim državam – kakšen paradoks, pa človek bi se zjokal! In ker ljudje ne silijo ravno v trgovino delat, bomo iskali delovno silo drugod, izven Slovenije.

Kot da se ne dela že gnoj iz vseh trgovin, ki jih imamo – mislim, da smo med vodilnimi po številu trgovin na prebivalca v Evropi. Hkrati ugotavljamo, koliko plodne zemlje pozidamo vsako leto in kako slabo smo samooskrbni s hrano. Trgovine pa nam res ne bodo povečale samooskrbe – razen če si kdo pod samooskrbo predstavlja, da se sam oskrbi s hrano tako, da jo gre v trgovino kupit. Za vsak kvadratni meter bi se morali boriti, nepozidana tla so dragocena, dajmo se tega že enkrat začeti zavedati! Ne samo zaradi hrane, več ko pozidamo, bolj se segrevajo tla, odvajajo dež v kanale in voda odteče in tako dalje in tako dalje. Naj bi vsaj zgradili stanovanja ali pa kakšno raziskovalno ali kulturno ustanovo, ne pa trgovine. Saj, lahko zgradimo tudi to, ampak za trgovino je prostora škoda. Ne potrebujemo jih več, imamo jih dovolj. Razen tistih malih po vaseh in odročnejših krajih. Ko se pa ne splača. Ljudje se res ne splačamo!

Vir: https://www.vecer.com/pozidajmo-slovenijo-6690687

Andrej Velkavrh, meteorolog

Evropa dveh okusov

Nismo drugorazredni državljani Evropske unije, že dlje časa v Evropskem parlamentu opozarjajo poslanci iz Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in tudi Slovenije. Jim bo Bruselj vendarle prisluhnil in stopil na prste multinacionalkam, ki v nekaterih državah članicah Evropske unije prodajajo izdelke slabše kakovosti? Enaka embalaža, enake sestavine, a drugačen okus. Taka je ugotovitev žirije štirih srednješolk, ki so za našo oddajo ocenjevale izdelek, kupljen v treh državah.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174605923

Anka Pirš, MMC

Različna kakovost na videz enakih izdelkov bo v EU-ju kmalu preteklost

Strožja pravila varstva potrošnikov v EU-ju

Po dogovoru Evropskega parlamenta in Sveta EU-ja v EU-ju ne bo več mogoče tržiti izdelka, če bo imel bistveno neupravičeno drugačno sestavo ali značilnosti kot v drugih državah EU-ja.

Kot so danes sporočili iz Bruslja, bodo najpomembnejša izboljšanja strožjih in bolje izvedenih pravil o varstvu potrošnikov, večja preglednost za potrošnike pri spletnem nakupovanju ter učinkovite kazni in jasna pravila za obravnavanje dvojne kakovosti proizvodov v EU-ju. Evropska komisija je nova pravila predlagala aprila lani kot del novega dogovora za potrošnike.

Namen tega je zaščititi potrošnike z večjo preglednostjo in učinkovitim izvajanjem, kadar so potrošniki oškodovani. Zaradi tega novega dogovora bodo potrošniki vedeli, kaj kupujejo in od koga to kupujejo,” je ob tem dejal prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je medtem dodala, da so s tem dogovorom dvojnim standardom na enotnem trgu dnevi šteti. “Potrošniki ne bi smeli biti več zavedeni z različnimi proizvodi, ki so predstavljeni kot enaki. Trgovci, ki bodo še naprej goljufali, bodo dobili visoke kazni. Novi dogovor bo tudi okrepil varstvo potrošnikov na spletu in povečal preglednost pri spletnem nakupovanju,” je poudarila.

V skladu z dogovorom bodo nacionalni organi za varstvo potrošnikov pristojni za usklajeno nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni. Za močno razširjene kršitve, ki vplivajo na potrošnike v več članicah EU-ja in so predmet usklajenega izvajanja na ravni EU-ja, najvišja denarna kazen, na voljo v vsaki državi članici, ne bo nižja od štirih odstotkov letnega prometa trgovca.

Na področju dvojne kakovosti potrošniškega blaga dogovor prinaša to, da proizvoda ne bo več mogoče tržiti kot enakega proizvodu v drugih članicah, če ima blago v resnici bistveno neupravičeno drugačno sestavo ali značilnosti.

Več pravic za potrošnike na spletu

Dogovor prinaša tudi večje pravice potrošnikov na spletu. Potrošniki bodo morali biti pri nakupu na spletni tržnici jasno obveščeni o tem, ali kupujejo blago ali storitve od trgovca ali od fizične osebe, zato da bodo vedeli, kakšno varstvo jim bo na voljo, če gre kaj narobe. Pri iskanju na spletu bodo potrošniki jasno obveščeni, kadar bo zadetek iskanja plačal trgovec. Obveščeni bodo tudi o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev rezultatov iskanja.

Začasni dogovor o krepitvi pravil EU-ja o varstvu potrošnikov morata zdaj uradno sprejeti Evropski parlament in Svet EU-ja.

Vir: https://www.rtvslo.si/evropska-unija/razlicna-kakovost-na-videz-enakih-izdelkov-bo-v-eu-ju-kmalu-preteklost/484332