Zdaj je čas, da vsak pokaže svojega Janeza

Če želijo biti uspešne, morajo reklamne agencije iskati duha časa. In ta je v Sloveniji očitno enoten in jasno viden: strah pred tujci!

Tako, nenadoma, vsi prisegamo na naše in samo naše. Tudi trgovske verige z živili.

Prvi, če me spomin ne vara, je pričel Hofer s serijo oglasov, s katerimi so nam sporočili, da zanje delajo slovenski podjetniki. Narejeno dostojno, zgodbe o uspešnem sodelovanju, itd, še posebej pomembne, ker gre pač za nemško verigo. Spotoma, gospodu je na tem oglasu je ime Janez, kar piše s precej drobnimi črkami.

Hofer-768x595

Spar seveda ni mogel zaostajati. Oglasil se je s plakati, na katerih ime ni več skoraj skrito, marveč so glasno in jasno povedali, da imajo oni pa še večjega Janeza kot Hofer:

lidl

Iz vseh topov pa je udaril TUŠ, pri katerem nimajo enega samega Janeza, ki bi delal zanje, marveč so vsi Janezi, brez izjeme!

tus

In tako smo od poudarjanja lokalnega, kar je hvale vredno, prišli v najbolj podivjani nacionalizem in šovinizem.

Na prvi pogled ni pomembno – a če knjigo prebere nekaj sto bralcev in kolumno nekaj tisoč, taki oglasi dosežejo milijone. Vsak dan, neprestano – te plakate sem posnel na eni sami, čisto kratki poti.

Našemu nezavednemu ne pripovedujejo ničesar novega, le utrjujejo ga v tistem, kar je vsepovsod prisotno. In to je druga beseda za skrajni populizem. Pri tem seveda najbolj mislim na sramotno Tuševo pretiravanje, nizek dosežek slovenske oglaševalske industrije. Tuš je s tem postal Trump slovenskih špeceristov.

Rubrika bizarno: tisti, ki so sestavljali populistični oglas, sebe imenujejo kreativci.

Miha Mazzini

Vir: http://mihamazzini.com/blog/sl/zdaj-je-cas-da-vsak-pokaze-svojega-janeza/

Formula za uspeh

V današnjem času velja splošno sprejeta domneva, da so volitve ključni element demokracij in edini redni institucionalizirani institut, ki državljanom omogoča, da izberejo svoje vladajoče. Poseben prostor predstavljajo volilne kampanje, ko se državljani lahko informirajo o pretendentih za oblast in njihovih idejah, aktivno sodelujejo v političnem procesu in s finalnim dejanjem – udeležbo na svobodnih in poštenih volitvah – potrdijo legitimnost političnega sistema. Ampak situacija ni tako enostavna.

Eden od pojavov, ki ga je proizvedla industrijska civilizacija z navidezno demokratičnimi oblikami vodenja politike, je govorništvo kot manipulacija. Temu so v veliki meri pripomogli spremenjeni družbeni in tehnološki pogoji, ki so odprli prostor za pojav tako imenovane nove retorike (Kenneth Burke), ki je v 20. stoletju postala ne samo najbolj brutalna oblika politične manipulacije, ampak tudi sredstvo vsesplošne propagande idej, izdelkov in osebnosti. Cilj tovrstne propagandne manipulacije je zapeljevanje množic in doseganje materialnega dobička, pri čemer nikoli niso spregledani niti politični in ideološki interesi. Tega se zavedajo tako proizvajalci blaga (in trgovci kot njihova podaljšana roka) kot politiki. Polje politične bitke se v tem primeru ponuja kot trg, politik pa kot nekdo, ki ponuja sebe ali program svoje stranke. Problem, ki se na tej točki pojavlja, je, da v političnem procesu pogosto gre za prodajanje blaga brez vsebine, kar je ena od osnovnih gonilnih sil v kapitalistični družbeno-gospodarski ureditvi. Za politika pri tem ne velja nobena oblika tržne konkurence, saj je politik v navidezni konkurenci s politiki iz drugih strank. To pomeni, da v politiki ne obstaja konkurenca, utemeljena na objektivni vrednosti politikov in strank ter njihovih programov. Zato se morajo politiki v bolj ali manj rednih intervalih pojaviti pred volivci, da so lahko izbrani. To, da se politiki, ki bodo izbrani, volivcem ponujajo v najboljši luči, je temeljna slabost demokracije, v kateri živimo, je pa obenem tudi njeno osnovno načelo.

Nadaljevanje na: http://www.vecer.com/formula-za-uspeh-6322061

Alem Maksuti

Preprodajalci pozornosti nekoč in danes

Tim Wu je v novi knjigi o preprodajalcih pozornosti predstavil prepleteno zgodovino propagande, medijev in interneta.

V zadnjih nekaj mesecih so za makedonsko mestece Veles prvič slišali številni bralci ameriških medijev. Tehnološka revija Wired je Veles opisala za »tovarno lažnih novic« in objavila obsežno reportažo o njihovem najpomembnejšem izvoznem izdelku. Novinarji so se srečevali z makedonskimi »milenijci« in jih spraševali, zakaj so med ameriško volilno kampanjo ustvarili na stotine spletnih strani in si izmišljali najbolj nenavadne in nezaslišane zgodbe o predsedniški kandidatki Hillary Clinton. Poročali so o županu in drugih lokalnih sogovornikih, ki so bili ponosni na podjetnost mladih someščanov, saj je bilo mogoče z objavami zaslužiti tudi po več deset tisoč evrov na mesec. Mesto ob reki Vardar je zato postalo sopomenka za nove medijske pojave, ki so spremljali predsedniško tekmo: alternativna dejstva, lažne novice, postfaktična družba.

Pri razumevanju tehnoloških in medijskih fenomenov lahko zelo pomaga preprost miselni poskus: pomisliti, kako bi zelo podoben dogodek obravnavali pred desetimi leti. Takrat so strokovnjaki za internetno varnost opozarjali pred zelo pogosto nadlogo, ki se je širila po elektronski pošti in so jo – nekoliko po krivici – poimenovali »nigerijska spletna prevara«.

Nadaljevanje na: http://www.delo.si/sobotna/preprodajalci-pozornosti-nekoc-in-danes.html

Lenart J. Kučić

Poziv Bruslju k odpravi razlik v kakovosti hrane za Zahod in Vzhod Evrope

Višegrajska skupina s skupnim predlogom

Madžarska in Slovaška bosta od Evropske komisije zahtevali ukrepe za odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.

Madžarsko kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da bodo predlog za ukrepanje podali na zasedanju ministrov Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo 6. marca. V Budimpešti so tudi pozdravili slovaški predlog, da bi države Višegrajske skupine – Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – kmalu organizirale srečanje na to temo.

Češki premier Bohuslav Sobotka je že napovedal, da bodo premierji Višegrajske skupine o kakovosti živilskih izdelkov razpravljali že ta četrtek na vrhu v Varšavi. Po njegovih besedah omenjena problematika potrebuje evropsko rešitev, pri čemer mora biti vključena tudi Evropska komisija.

Nekatere države v srednji in vzhodni Evropi so v preteklih tednih že pozvale EU k prepovedi uporabe slabših sestavin pod isto blagovno znamko na nekaterih evropskih trgih. Omenjena praksa sicer ni nezakonita, saj evropska zakonodaja dopušča prodajo različnih izdelkov pod enakimi blagovnimi znamkami, dokler so na embalaži navedene vse sestavine.

“Češka ne bo zabojnik za smeti”
Prejšnji teden so se slovaški inšpektorji odpravili v trgovine in nakupili 22 izdelkov. “Kupili smo enake izdelke istih blagovnih znamk, ki jih prodajajo na Slovaškem in v Avstriji,” je povedal Jozef Bireš s slovaškega urada za varno hrano. Analiza je pokazala, da je polovica izdelkov, ki so jih kupili v slovaških trgovinah, občutno slabše kakovosti od tistih z avstrijskih trgovskih polic.

“Kupec ne pričakuje, da bo v enakem izdelku več umetnih barvil, sladil in aditivov ter manjši delež mesa,” je bila jasna slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matečna.

Sledil je tudi odziv Češke, ki je multinacionalkam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in pijače, sporočila, da ne bo več evropski zabojnik za smeti.

Na enako težavo so naleteli v trgovinah na Madžarskem, kjer so inšpektorji pri 24 domnevno identičnih izdelkih odkrili bistvene razlike v okusu, vonju in sestavi. “Ista prehranska podjetja in trgovine v Avstriji proizvajajo in prodajajo kakovostnejše izdelke istih blagovnih znamk kot na Madžarskem,” je pojasnil vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar.

“Madžari nočejo pojasnil in izgovorov, hočejo pošteno in enako obravnavo. Pri hrani nočejo dvojnih standardov,” je nato sporočil še Robert Zsigo z madžarskega kmetijskega ministrstva.

L. V.

Vir: http://www.rtvslo.si/evropska-unija/poziv-bruslju-k-odpravi-razlik-v-kakovosti-hrane-za-zahod-in-vzhod-evrope/416068

Kdo bo v Sloveniji nadziral, ali nam res prodajajo slabše izdelke kot v Zahodni Evropi?

Sektor za varstvo potrošnikov: Nismo pristojni

Slovenska uprava za varno hrano trdi, da nima pristojnosti za raziskave kakovosti enakih živil po Evropi, ki so jih izvedle primerljive ustanove na Slovaškem in Madžarskem.

Trditve, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne morejo potrditi, saj izvajanje tovrstnih raziskav ni v njihovi pristojnosti, so glede zadnjih razkritij o različni kakovosti enakih izdelkov v Evropi pojasnili v upravi. Ob tem so dodali, da je primerjalno testiranje kakovosti različnih proizvodov v domeni nevladnih potrošniških organizacij.

V zvezi potrošnikov, ki se financira s članarinami, pa se sprašujejo, ali naj njihovi člani financirajo te teste.

Primerjalni testi so sicer redkost tudi v Evropi. Leta 2015 so ga za 23 izdelkov opravili na Češkem, kjer ga je takrat financirala evropska poslanka Olga Sehnalova, je pred kratkim poročal časopis Delo. Madžarski primerjalni testi, ki so prišli v javnost v začetku leta, pa naj bi bili stari že tri leta. Primerjalni test bodo v kratkem opravili tudi na Hrvaškem, kjer ga bo prav tako financirala evropska poslanka Biljana Borzan.

ZPS: Imamo omejitve
Zveza potrošnikov Slovenije je doslej sodelovala v mednarodnem primerjalnem testu lešnikovih namazov, kjer testi niso pokazali večjih odstopanj. “Vsekakor se zavedamo, da je testiranje prehranskih izdelkov izjemno pomembno tudi zaradi primerjav z izdelki, ki se pod identičnim imenom prodajajo v tujini oz. v trgovinah iste trgovske verige. Takšno testiranje smo pripravljeni izvesti, če bi bila za to zagotovljena javna sredstva, pri izvedbi bi se povezali tudi s češko potrošniško organizacijo, s katero že leta zelo dobro sodelujemo in skupaj testiramo,” so pojasnili v zvezi.

Sami letno izvedejo od tri do štiri primerjalne potrošniške teste kakovosti tistih prehranskih izdelkov na slovenskem trgu, za katere na podlagi anket in poznavanja trga presodijo, da zanimajo porabnike, in v obsegu, ki si ga kot članska organizacija lahko privoščijo. Gre za izdelke, ki jih anonimno kupijo v trgovinah v Sloveniji.

Kdaj lahko govorimo o zavajanju
V upravi medtem poudarjajo, da so živila, ki izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje tako z vidika varnosti kot kakovosti, dovoljena. Potrošnik pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da lahko sprejme koristno odločitev o nakupu. Kadar se pojavljajo razlike v kakovosti istovrstnega živila iste blagovne znamke, lahko govorimo o zavajanju potrošnika, dodajajo.

Primerjalne raziskave izdelkov na slovenskem in na sosednjih trgih za zdaj ne načrtujejo. Če bodo pobude za sodelovanje, pa bi se vključili v okviru razpoložljivih sredstev.

Sektor: Nismo pristojni
Na ministrstvu za gospodarstvo deluje tudi sektor za varstvo potrošnikov in konkurence, a tam pravijo, da so pristojni predvsem za pripravo sistemskih predpisov s področja varstva potrošnikov in konkurence.

“Sicer pa je v zvezi z domnevno dvojno kakovostjo živil istih blagovnih znamk v različnih državah članicah stališče ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je treba na ravni EU-ja zadevo raziskati in potrošnikom na območju celotne Evropske unije zagotoviti enako kakovost živil iste blagovne znamke, saj za razlikovanja po našem mnenju ni upravičenih razlogov,” so še pojasnili na ministrstvu.

Kaj so ugotovili na Slovaškem
Slovaška je po poročanju tujih tiskovnih agencij februarja zaradi neetičnih praks izpostavila več multinacionalk. Izkazalo se je namreč, da so enaki izdelki pod enakimi blagovnimi znamkami, ki so na voljo na slovaških trgovskih policah, v trgovinah zahodnejših evropskih držav vsebovali boljše sestavine. V Vzhodni Evropi so bile sestavine bolj siromašne, “prave hrane” pa je bilo manj kot v Nemčiji in Avstriji. A odstopanja niso presegla okvira evropske zakonodaje, saj ta zahteva le jasen seznam vseh sestavin.

Slovaško kmetijsko ministrstvo je obsodilo tovrstno početje in razlikovanje med starimi in novimi članicami EU-ja. “Imamo en skupen trg in zdi se nam neetično, da se ustvarjata dva razreda potrošnikov,” je takrat opozorila slovaška kmetijska ministrica Gabriela Matecna.

Polovica od 22 izdelkov, ki so jih testirali v slovaški prestolnici Bratislavi in v dveh avstrijskih mestih le 20 kilometrov stran, se je razlikovala po okusu, videzu in strukturi, je pojasnilo ministrstvo, ki se je sklicevalo na nacionalni urad za varno hrano.

Pomarančna pijača brez pomarančnega soka
Pomarančna pijača, ki jo je prodajala nemška veriga Rewe, na Slovaškem ni vsebovala pomarančnega soka, medtem ko ga enaka pijača v Avstriji je. Ta tudi ni vsebovala aditivov ali stabilizatorjev, so pokazali testi.

“Argument, da naj bi se multinacionalke le prilagajale različnim regionalnim okusom potrošnikov, ne vzdrži, saj si slovaški potrošniki zagotovo ne želijo v svoji hrani več aditivov in manj prave hrane,” je bila ostra Matecna.

Coca-Cola v prodaji na Slovaškem je bila sladkana s cenejšim glukoznim sirupom, medtem ko je bila v Avstriji s sladkorjem.

Al. Ma.

Vir: http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kdo-bo-v-sloveniji-nadziral-ali-nam-res-prodajajo-slabse-izdelke-kot-v-zahodni-evropi/416759

1,2 milijona Delovih bralcev: v čem je manipulacija

Kako verodostojna je vsemedijska kampanja časopisa Delo za povrnitev izgubljajoče se verodostojnosti v časih odpuščanj njihovih novinarjev – vsaj iz oglasa bi lahko dešifrirali takšno intenco?

O oglaševalski akciji Dela sem že pisal, sedaj so v MM magazinu razkrili tudi imena. Promocijska akcija »Stojimo za svojimi besedami« je delo ekipe marketinga Dela z direktorico Dolores Podbevšek Plemeniti na čelu, kreativni direktor akcije je zunanji sodelavec Gal Erbežnik, oblikovalec Vladan Srdić, portrete urednikov je izdelal Delov fotograf Jože Suhadolnik.

Nadaljevanje na: https://vezjak.com/2017/02/25/12-milijona-delovih-bralcev-v-cem-je-manipulacija/

Boris Vezjak