Splet in tisk poligon brez omejitev

Otroci še nimajo dobro razvitih sposobnosti kritičnega razmišljanja, zato so za vpliv oglaševanja še toliko bolj dovzetni

Za telesni razvoj šolarja je zelo pomembna zdrava in razno­vrstna prehrana. Pri prehra­njevanju imajo veliko vlogo starši, ki so otroku zgled. Če doma dobi vzorec zdravega prehranjevanja, je velika verjetnost, da bo tako nadaljeval v odrasli dobi.

Po drugi strani, kot opozarjajo pre­hranski strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ne­zdrave prehranjevalne navade v otro­štvu lahko ovirajo optimalno rast in razvoj ter postavijo temelje za slabe pre­hranjevalne navade v kasnejšem obdo­bju življenja. Poleg tega slaba prehrana in neaktivnost vplivata na vse pogo­stejšo prekomerno telesno maso otrok in na pojav z njo povezanih bolezenskih stanj, kot so hipertenzija, povišan hole­sterol in sladkorna bolezen tipa 2.

Omejitev oglaševanja

In kaj vse vpliva na prehranjevalne navade? Prehranski strokovnjaki iz NIJZ odgovorijo, da poleg individualnih dejavnikov, kot so starost, spol, okus in prehransko znanje posamezni­ka, na to vplivajo tudi ekonomsko-soci­alni dejavniki. Med njimi so ekonomski status, cena hrane, izobrazba, kultura, vrstniki, družina, mediji, oglaševanje in podobno. V zvezi z oglaševanjem neu­strezne hrane in pijače otrokom doda­jajo, da nedvomno vpliva na njihove odločitve o izbiri hrane in posledično na izoblikovanje nezdravih prehran­skih navad tudi kasneje v odrasli dobi. Tovrstno oglaševanje namreč ustvarja okolje, ki spodbuja nezdrav način življe­nja, kar vodi v čezmerno telesno maso in debelost. Iz teh razlogov bi bila smi­selna omejitev oglaševanja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom pod 18. letom starosti v vseh tiskanih, avdi­ovizualnih in digitalnih medijih.

Ne znajo ločiti med tržno in uredniško vsebino

Na televiziji, kot nadaljuje Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), je oglaševanje živil z neprimerno pre­hransko sestavo že delno regulirano, medtem ko splet in tisk ostajata poligo­na brez omejitev, kar številni proizva­jalci s pridom izkoristijo. Oglasi morajo biti sicer jasno označeni, vendar otroci le po napisu, da gre za oglasno sporoči­lo, ne znajo ločiti med tržno in uredni­ško vsebino, kar jih še dodatno uvrsti v ranljivo skupino. Ob tem doc. dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko izpostavlja, da televizijski oglasi pogo­sto promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo, kot so sladkarije, hitra hrana in slani prigrizki, ki so pogosto visoko kalorični in vsebujejo veliko maščob, sladkorja in soli. Po njenih be­sedah otroci še nimajo dobro razvitih sposobnosti kritičnega razmišljanja, zato so za vpliv oglaševanja še toliko bolj dovzetni.

Na ZPS so pregledali vse revije, na­menjene otrokom in mladostnikom, izdane med januarjem in decembrom lanskega leta. Kot oglas so šteli kakr­šnokoli objavo živilskega izdelka ozi­roma jasnio vidne blagovne znamke, vključno z živilskimi izdelki na slikah, v receptih, nagradnih igrah ali drugih oblikah promocije. Pod drobnogled so vzeli 66 izvodov revij in našli 45 ogla­sov za živilske izdelke. Od tega so jih 82 odstotkov ovrednotili kot nepri­merne. »V revijah oglasov ni veliko, a tisti, ki so, oglašujejo predvsem živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pro­izvajalci in uredniki z neprimernimi oglasnimi sporočili jasno kažejo svojo družbeno neodgovornost,« je še pouda­rila Anja Bolha.

Sladkarije so bile najbolj oglaševane

V eni od raziskav, ki so jo opravili v In­štitutu za nutricionistiko, pa so primer­jali oglaševanje živil v tiskanih medijih v letih 2013 in 2017. Ugotovili so, da se je v letu 2017 obseg oglaševanja v otro­ških in mladinskih revijah v primerjavi z letom 2013 zmanjšal. V njih so se po­gosto oglaševala živila z manj ugodno hranilno sestavo. Najbolj oglaševana skupina živil v otroških in mladinskih revijah je bila v obeh letih skupina čo­kolade in sladkarij, sledila ji je skupina pijače.

Pogosto so bila tržna sporočila tudi v obliki različnih nagradnih iger, ugank in podobnega, kar je za otroke še po­sebno privlačno. Po besedah Lavriše pri tej vrsti oglaševanja živil gre za pri­krit način oglaševanja, saj se predvsem mlajši otroci ne zavedajo, da ne gre le za zabavno vsebino, ampak da je v ozadju namen prodaje določenega izdelka. Ta populacijska skupina si različne znamke izdelkov, kadar so ti vključeni v zabavne vsebine, kot so različne igrice, tudi precej bolje zapomni.

Na vprašanje, kaj lahko naredijo starši, da otrok ne bo podlegel skušnjavi oglasov, prehranski strokovnjaki iz NIJZ odvrnejo, naj preverijo medij, ki mu je izpostavljen. Pri tem naj poskrbijo, da je vsebina na teh kanalih primerna nje­govi starosti. Če vseeno pride do izpo­stavljenosti otroka oglasu z neustrezno hrano ali pijačo, naj ga opozorijo, da je neprimeren, in mu pojasnijo, zakaj. Ob tem naj mu ponudijo zdrave alternative in ga podučijo o zavedanju o pomemb­nosti pestre in uravnotežene prehrane.

Pomen zdravega prehranjevanja

V NIJZ poudarjajo, da z ustrezno prehrano že od rojstva naprej omo­gočimo otrokom, da se pravilno razvijejo in odrastejo v zdrave odrasle posameznike. Prehrana mora otrokom in mladostnikom zagotavljati zadosten vnos energije in hranil, mora biti uravnotežena in dovolj ra­znolika. Zdravo prehranjevanje je pomembno vse življenje, za otroke in mladostnike pa še toliko bolj zaradi intenzivnega kognitivnega, fiziolo­škega in psihosocialnega razvoja.

Tina Recek

Vir: https://vecer.com/slovenija/oglasevanje-neustrezne-hrane-nezdrave-prehranske-navade-kaj-lahko-naredijo-starsi-da-otrok-ne-bo-podlegel-skusnjavi-10352365

Pregled oglaševanja živil v revijah za otroke in mladostnike

Ali kdaj prelistate revije, ki jih berejo vaši otroci in mladostniki? Oglaševanje in trženje živil je med drugim prisotno tudi v tiskanih medijih, ki so namenjeni najmlajšim. V njih pa žal prevladujejo oglasi za živila manj ugodnim prehranskim profilom.

To vpliva na znanje otrok o prehrani, odločitve pri izbiri hrane in posledično na izoblikovanje prehranskih vzorcev. Oglaševanje živil z manj ugodnim prehranskim profilom ustvarja okolje, ki spodbuja nezdrav način življenja, kar vodi v čezmerno telesno maso in debelost.

Ustrezna prehrana vpliva na zdravje otrok in mladostnikov. V primeru uživanja energijsko bolj bogate hrane, z veliko dodanega sladkorja in maščob, se poviša tveganje za karies in povišano telesno maso oz. debelost tudi pozneje v življenju.

Omejitev v tisku ni

Na prehranjevalne navade otrok bistveno vpliva okolje, v katerem živijo. Na televiziji je oglaševanje živil z neprimernim prehranskim profilom že delno regulirano, medtem ko splet in tisk ostajata poligona brez omejitev, kar številni proizvajalci s pridom izkoristijo.

Tudi v tisku, kjer oglasov ni veliko, a tisti, ki so, oglašujejo predvsem živila z manj ugodnim prehranskim profilom. Proizvajalci in uredniki z oglasnimi sporočili jasno kažejo svojo družbeno neodgovornost.

Oglasi morajo biti sicer jasno označeni, vendar otroci le po napisu »oglasno sporočilo« ne znajo ločiti med tržno in uredniško vsebino, kar jih še dodatno uvrsti v ranljivo skupino.

82 % oglasov je bilo neprimernih

Pregledali smo vse revije, namenjene otrokom in mladostnikom, izdane med januarjem in decembrom 2023, in sicer Cicido, Moj planet, Ciciban, Pil, Gea, Prostočasnik in Najst.

Kot oglas smo smatrali kakršno koli objavo živilskega izdelka oziroma jasno vidne blagovne znamke, vključno z živilskimi izdelki na slikah, v receptih, nagradnih igrah ali drugih oblikah promocije.

Oglaševana živila smo na podlagi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili razvrstili na primerne in neprimerne za oglaševanje glede na njihovo hranilno sestavo ter živila ovrednotili še s prehranskim semaforjem.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah navaja, da morajo omenjene smernice upoštevati ponudniki (televizijske hiše) pri oblikovanju pravil ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom, ali so njihov del.

V smernicah je jasno navedeno, naj se z oglaševanjem ne spodbuja uživanja sladkih in slanih prigrizkov, sladkih pijač ter drugih izdelkov z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob. Glede na smernice se odsvetuje tudi oglaševanje prehranskih dopolnil.

Pregledane revije so namenjene različnim starostnim skupinam otrok:

  • reviji Cicido in Moj planet predšolskim otrokom (do 5. leta starosti),
  • Ciciban otrokom od 5–8 let,
  • Pil, Gea, Prostočasnik in Najst pa najstnikom (9–15 let).

Pregledali smo 66 izvodov revij in našli 45 oglasov za živilske izdelke. Od tega smo jih 82 odstotkov ovrednotili kot neprimerne.

Prevladujejo oglasi za živila z manj ugodnim prehranskim profilom

Revije Najst, Gea in Prostočasnik niso vsebovale oglasnih sporočil z živilskimi izdelki oziroma oglasov sploh niso vsebovale (Najst in Prostočasnik).

Največ oglasov za živila z manj ugodnim prehranskim profilom smo zasledili v reviji Pil (23), sledita Cicido (7) in Ciciban (6), v reviji Moj planet pa smo v celem letu zasledili le en oglas.

V vseh revijah in njihovih terminskih izdajah se pojavljajo oglasna sporočila za istih nekaj izdelkov:

  • lizike Chupa Chups (23 oglasov v reviji Pil),
  • žitne blazinice Lino z mlečno ali belo čokolado (po en oglas v revijah Cicido, Ciciban in Moj planet)
  • prehranska dopolnila Medex (6 oglasov v reviji Cicido, 5 oglasov v reviji Ciciban).

Poleg tega smo kot neprimerno prepoznali tudi oglaševanje trgovine Tuš v reviji Ciciban, kjer so bile na fotografiji vidne blagovne znamke Coca-Cola in Sola – ledeni čaj.

Oglasi za prehranska dopolnila Medex in žitne blazinice Lino so najpogosteje na notranji ali zunanji strani platnice, lizike Chupa Chups pa so del nagradne igre.

Obstajajo tudi svetle izjeme

Seveda nismo vseh oglasov za živilske izdelke prepoznali kot neprimerne. Nekateri spodbujajo zdrav način prehranjevanja, na primer oglasi za trgovino Lidl v revijah Cicido in Ciciban, ki spodbujajo uživanje zelenjave z njihovim ambasadorjem zdravega načina življenja, »Zdravkom Lidlom«.

V obliki nagradne igre, ki spodbuja kuhanje med mladimi, se trgovina Lidl s svojimi blagovnimi znamkami oglašuje tudi v reviji Pil. Kot primerno smo prepoznali tudi oglaševanje podjetja Medex v prispevku o čebelah in oglaševanje paradižnika Lušt v revijah Ciciban.

Povečalo se je oglaševanje prehranskih dopolnil

Podatki raziskave Inštituta za nutricionistiko v letih 2013 in 2017 omogočajo primerjavo s stanjem izpred šestih oziroma desetih let.

Med letoma 2013 in 2017 je oglaševanje v revijah za otroke močno upadlo (2013: 151 oglasnih sporočil, 2017: 47), v manjši meri se je zmanjšalo tudi število izdanih revij.

Pregled za leto 2023 kaže, da imajo mladostniki sicer na izbiro manj in druge revije, a skupno število oglasnih sporočil za živilske izdelke je glede na leto 2017 ostalo približno enako (2017: 47, 2023: 45).

Se je pa povečal delež oglasov za prehranska dopolnila, in sicer s 14 odstotkov v letu 2017 na 20 odstotkov v letu 2023.

Revije so oblikovane kot učno gradivo, ki otroke in najstnike spodbuja ne samo k zabavi, ampak tudi k razmišljanju in ustvarjanju. Prispevki v reviji vplivajo na otroke in na njihovo razumevanje – tudi prehrane.

V reviji Cicido, ki je namenjena predšolskim otrokom, smo opazili jedilnik za večerjo namišljenega lika, Hane.

Hana naj bi večerjala:

  • Ponedeljek – palačinke z mlekom
  • Torek – ribe s kruhom
  • Sreda – maslo, marmelada, kruh, kakav
  • Četrtek – kruh, sir, čaj
  • Petek – jajce, kruh, mleko
  • Sobota – pica
  • Nedelja – maslo, med, kruh, čaj

Jedilnik vključuje pomembna živila, kot so kruh, ribe, sir, mleko, jajca, a niti en obrok ne vključuje sadja ali zelenjave in vode. Otroci in mladostniki pojedo premalo sadja in zelenjave, zato menimo, da je spodbujanje uživanja teh živil med mladimi nujno. Ustrezno kombiniranje živil in sestavljanje uravnoteženih obrokov je ključno, da bo Hana dober zgled otrokom.

Čas je za spremembe

Glede na to, da oglasov za živilske izdelke v revijah za otroke in mladostnike v primerjavi s podatki izpred desetih let ni veliko, menimo, da naj na tem mestu revije same presodijo, ali so ti oglasi res nujni za njihovo delovanje.

Omejitev trženja prehransko manj ustreznih živil v tiskanih medijih, namenjenim otrokom in mladostnikom, bo namreč pomagalo k ustvarjanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranjevalne navade.

Rezultati ankete med potrošniki

Januarja 2023 smo izvedli spletno anketo, v kateri nas je zanimalo mnenje staršev, starih staršev ali skrbnikov o oglaševanju živil z manj ugodnim prehranskim profilom (živila z veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja, soli,…) v revijah za otroke in mladostnike.

Koliko otrok bere revije?

  • 48,1 % otrok je naročenih na revijo
  • 53 % otrok pride v stik z revijami
  • 46,8 % otrok revij ne prebira

Vseh odgovorov je bilo 491 (možnih je bilo več odgovorov).

Kje otroci berejo revije?

  • 32,3 % si revijo ogleda v vrtcu/šoli
  • 16,9 % si revijo izposodi v knjižnici ali jo prebere v čitalnici
  • 2,3 % revijo kupi občasno
  • 0,4 % si revijo izposodi od soseda

Koliko staršev je zaznalo oglaševanje živil v revijah za otroke?

  • 47,7% še ni zasledilo oglaševanja živil v revijah za otroke
  • 44.9 % je v revijah že zasledilo oglaševanje živil
  • 7,5 % ne gleda revij, ki jih bere njihov otrok

Pri tem anketnem vprašanju je bil možen le en odgovor. Na vprašanje je odgovorilo 214 vprašanih.

Katere revije največ berejo?

Vseh odgovorov je bilo 226, v anketi je možnih več odgovorov.

* Upoštevali smo še 10 odgovorov: Zmajček (3 odgovori), Cici zabavnik (2 odgovora), National geographic (2 odgovora), History (1 odgovor), Mavrica (1 odgovor), kar otroci prinesejo s seboj (1 odgovor).

Kaj starši menijo o oglaševanju živil z manj ugodnim prehranskim profilom?

  • 75,1 % se jih strinja, da bi bilo treba oglaševanje živil z manj ugodnim prehranskim profilom v revijah za otroke in mladostnike prepovedati
  • 18,1 % jih ne vidi potrebe za to
  • 6,7% jih je odgovorilo z “ne vem”

Pri tem anketnem vprašanju je bil možen le en odgovor. Na vprašanje je odgovorilo 418 vprašanih

ZPS nasvet

  1. Preverite oglase, preden naročite revijo. Preden otroka naročite na revijo ali si jo otrok želi izposoditi v knjižnici, jo prelistajte in preverite, kakšna oglasna sporočila se pojavljajo in kaj revija s svojo vsebino sporoča.
  2. Otroku pojasnite, zakaj je nek oglas neustrezen. Če vidite oglas za živilo z manj ustreznim prehranskim profilom ali vas otrok opozori nanj, se z njim pogovorite in mu razložite, zakaj takšna živila ni pametno vključevati v vsakodnevno prehrano.
  3. Otroka poučite o pripravi zdravih obrokov. Z otrokom skupaj pripravljajte obroke in se pogovorite o pomenu vključevanja živil, kot so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice, pusti kosi mesa, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki.
  4. Bodite zgled otrokom. Otroci vas opazujejo in posnemajo vaša dejanja – tudi za mizo.

Besedilo: Anita Černevšek, Anja Bolha

Vir in več na: https://www.zps.si/aktualne-vsebine/trzni-pregledi/pregled-oglasevanja-zivil-v-revijah-za-otroke-in-mladostnike-331

Nezaželene oglasne pošiljke

V gospodinjstvih nezaželene oglasne pošiljke predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov

Ekologi brez meja so po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %.

Zbiranje podatkov so Ekologi brez meja tokrat razširili na sedem gospodinjstev v občinah Kranj, Laško, Ljubljana, Maribor, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Za časovni okvir izvedbe raziskave so si izbrali obdobje od novembra do januarja, torej čas (pred)božične nakupovalne sezone, ko so oglaševalske aktivnosti še posebej intenzivne ter za primerjavo še prvi mesec novega leta.

Pri analizi podatkov izstopa gospodinjstvo v Ljubljani – samo v zadnjih dveh mesecih leta 2023 je gospodinjstvo prejelo 166 kosov oziroma dobrih 5,5 kg  nenaslovljene oglasne pošte, na prvi delovni dan novega leta pa 16 kosov oziroma 570 g. 

Tako kot leta 2019 se je tudi tokrat med dnevi v tednu za daleč najbolj priljubljeno izbiro oglaševalcev izkazal ponedeljek. Največ oglasnih sporočil gospodinjstva prejmejo med prvim in petim dnem v mesecu, a so bile razlike med deli meseca tokrat precej manjše kot leta 2019.

V enem mesecu po pošti povprečno prejmemo nenaslovljeno oglasno pošto 24 različnih oglaševalcev, skupno pa smo v merjenem obdobju v vseh sedmih krajih zabeležili 89 različnih oglaševalcev, od katerih so samo štirje posegli po recikliranem papirju oz. papirju iz odgovornih virov. 

Malo se je zmanjšal delež oglasnih letakov iz sektorja trgovskih verig na drobno s pretežno prodajo živil, a ti še vedno predstavljajo dobro večino vseh letakov (61 %). 

Gospodinjstva se pred nezaželeno oglasno pošto lahko zavarujejo z nalepko za prepoved dostavljanja nenaslovljenih oglasnih pošiljk, ki jo za 0,42 € lahko kupijo na vsaki pošti. Nalepko po podatkih iz 2019 uporablja približno četrtina oziroma 215.000 gospodinjstev. Preostalih 75 % gospodinjstev v Sloveniji tako po naših izračunih prejme več kot 16.000 ton nenaslovljenih oglasnih pošiljk letno, kar predstavlja dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov iz gospodinjstev in več odpadkov kot od vseh časopisov in revij skupaj. 

Oglasni papir nenaslovljenih pošiljk predstavlja veliko okoljskih težav, še večji vpliv oglasne pošte na okolje pa je prek spodbujanja prekomernega potrošništva. Ekologi brez meja s ponovitvijo raziskave ponovno apelirajo na gospodinjstva, da se odpovedo prejemanju oglasnih letakov, saj si lahko ponudbo oglaševalcev za izdelke, ki jih dejansko potrebujemo, vedno ogledajo tudi na spletu. 

Povzetek raziskave

Vir: http://ebm.si/o/sl/

Gibljive slike: o vseprisotnih oglasih, ki vizualno smetijo javni prostor

V Likovnem salonu Celje odprtje razstave Gibljive slike

Jumboplakati, polepljeni avtobusi in reklamni panoji: nova razstava Jake Babnika dokumentira in humorno komentira vizualno onesnaževanje v našem vsakdanu, ki je zasičen z oglasi in hitrimi modeli komuniciranja potrošniške družbe.

V Likovnem salonu Celje je vrata odprla razstava Gibljive slike. Jaka Babnik v svojem novem ciklu s konceptom aktivnega opazovanja in dokumentiranja javnega prostora – tokrat s fotografijo in videom – sledi prizorom reklamnih oglasov na mestnem in tovornem prometu ter tihim obrobjem mest, ki jih okupirajo te iste podobe.

Kot je o razstavi Gibljive slike zapisala kustosinja razstave Maja Antončič, Babnikove fotografske podobe, v nasprotju z naslovom serije in funkcijo fotografiranih objektov, statično in zato še toliko bolj povedno kažejo na hotene ali spodletele smernice reklamiranja.

Razvrednotenje moči podobe

“V poplavi vizualnih sporočil v naši fizični okolici in na spletu se zdi, da ni nikakršnega filtra, ki bi določil njihovo kakovost in kvantiteto. Podobe so vseprisotne in prav zaradi tega večkrat razvrednotene,” ocenjuje kustosinja. Dodaja še, da Babnikova serija fotografij in sloganov blagovnih znamk govori tudi o neomejeni in nevestni rabi fotografije za vsako ceno in povsod, ne glede na pomenske anomalije in neprimernost njihove komercialne uporabe.

Srečni ljudje nam prodajajo utvaro srečnega življenja

Tako prepoznavne blagovne znamke kot reklame manj poznanih podjetij uporabljajo zadovoljne, privlačne in na videz srečne modele, pri tem pa se ne ozirajo na dvomljivost njihove vloge ali eksplicitnost fotografiranih objektov.

Ženske, prikazane skozi najbolj pogoste stereotipe, zvezdnik ali kos mesa – vsi postanejo sredstvo za doseganje enakega cilja, in sicer pritegniti pogled in ustvariti komunikacijski kod ustvarjanja želje, ki v končni fazi izzove še tako ozaveščenega potrošnika, je še zapisala Antončič.

Fotograf, ki je izšel iz skejterske scene

Ljubljančan Jaka Babnik že skoraj 30 let deluje kot samostojni umetnik, fotograf, urednik, snemalec in filmar, ki je posnel zavidljivo število fotografskih serij in filmov o prvih generacijah slovenske skejterske scene. Leta 2006 je režiral glasbeni dokumentarec Listen to Srečna mladina, bil je urednik fotografije pri slovensko-hrvaški reviji Pendrek, prav tako je soustanovitelj in solastnik založbe Rostfrei. Uveljavil se je s projekti, kot je Art of Asphalt, s fotografskimi serijami We Are Dogs, Jebodrom, Holy Land, Why so Serious, Pigmalion, Časovna izravnava in Vaje v slogu, ki jih je samostojno predstavil v vidnejših slovenskih in mednarodnih galerijah ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah sodobne umetnosti.

Več na: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/gibljive-slike-o-vseprisotnih-oglasih-ki-vizualno-smetijo-javni-prostor/697707 in https://www.facebook.com/events/1391691264795034/1391691274795033/?locale=sl_SI

Plače seveda trošimo

Delamo za to, da zaslužimo, in z zaslužkom lahko preživimo. Eni delajo, pa z zaslužkom ne morejo preživeti. Pa ne, ker bi ga prehitro porabili, ampak ker zaslužijo premalo, da bi lahko izpolnili osnovne življenjske potrebe. V tej naši zahodni bogati družbi je to dejstvo.

Zakaj ne zaslužijo dovolj? Kakšna družba pa smo, če za polni delovni čas ne zaslužiš dovolj za osnovno prežive­tje? Ker vidimo, dana drugi strani nekaj ljudi nenormalno bogati. Verjetno ne zaradi svoje marljivosti, ker bi bili sposobni več in bolje narediti in bi izdelovali izdelke, ki bi jih vsi želeli in resnično potrebovali. Očitno je tu izkoriščanje. Po drugi strani so (smo, moram priznati) ljudje, ki z zaslužkom nimamo težav in lahko normalno živimo – seveda, kaj je to normalno? Kaj je pravzaprav višina plače, kolikšna plača je dovolj visoka, smiselno visoka? Ali višina plače izraža tudi družbeno priznanje, položaj v družbi, spoštovanje drugih in podobno?

Zakaj bi imeli še višje plače? Plače seveda trošimo. Ne le za hrano, bencin, obleko, izobraževanje, gledališče in še kaj, ampak tudi za luksuz, za nepotreb­ne stvari. Kam nas je to pripeljalo, vidimo vse bolj nazorno. Ne le zaradi podnebnih sprememb, ampak tudi zaradi onesnaževanja, če drugega ne. In zaradi preobražanja družbe v nestabilno, nehumano, nestrpno. In kam nas vodijo višje plače? K večji potrošnji. Kje je smiselna meja naše potrošnje? Kje je meja, ki določa, da je naše življenje varno, zadovoljno? Najbrž ni treba ne vem kako visokih zneskov za to. Če zaslužimo preveč, bomo preveč trošili. Kaj pa je to preveč? Za nekoga jahta ni preveč, nenehna potovanja niso preveč, menjavanje avtomobila vsaki dve leti ni preveč …

A vse pogosteje prihajamo do zaključ­ka, da bomo morali zmanjšati porabo dobrin, energije predvsem. Ker če ne bomo, tudi z zeleno energijo ne bomo odpravili naših težav. In če bomo zaslužili več, bomo nehote trošili več ali pa nam bo zaslužek ostajal – čemu ga bomo potem imeli? Ker tudi če bomo investirali v nepremičnine, jih je treba zgraditi, in gradnja ni nič drugega kot trošenje. Dokler trošimo za potrebo, dokler gradimo stanovanja za ljudi, ki jih potrebujejo, ki jih nimajo, je to razumljivo. Vse ostalo pa je razmetava­nje z energijo in materialom. A zato, da bomo služili z oddajanjem turistom? Res velika potreba, če zaslužimo dovolj za povsem spodobno življenje. Mi si je torej smiselno prizadevati za večje plače, razen dokler te res niso dovolj visoke in nam onemogočajo spodobno življenje?

Andrej Velkavrh, meteorolog

Vir: https://www.dnevnik.si/1043038479