Splet in tisk poligon brez omejitev

Otroci še nimajo dobro razvitih sposobnosti kritičnega razmišljanja, zato so za vpliv oglaševanja še toliko bolj dovzetni

Za telesni razvoj šolarja je zelo pomembna zdrava in razno­vrstna prehrana. Pri prehra­njevanju imajo veliko vlogo starši, ki so otroku zgled. Če doma dobi vzorec zdravega prehranjevanja, je velika verjetnost, da bo tako nadaljeval v odrasli dobi.

Po drugi strani, kot opozarjajo pre­hranski strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ne­zdrave prehranjevalne navade v otro­štvu lahko ovirajo optimalno rast in razvoj ter postavijo temelje za slabe pre­hranjevalne navade v kasnejšem obdo­bju življenja. Poleg tega slaba prehrana in neaktivnost vplivata na vse pogo­stejšo prekomerno telesno maso otrok in na pojav z njo povezanih bolezenskih stanj, kot so hipertenzija, povišan hole­sterol in sladkorna bolezen tipa 2.

Omejitev oglaševanja

In kaj vse vpliva na prehranjevalne navade? Prehranski strokovnjaki iz NIJZ odgovorijo, da poleg individualnih dejavnikov, kot so starost, spol, okus in prehransko znanje posamezni­ka, na to vplivajo tudi ekonomsko-soci­alni dejavniki. Med njimi so ekonomski status, cena hrane, izobrazba, kultura, vrstniki, družina, mediji, oglaševanje in podobno. V zvezi z oglaševanjem neu­strezne hrane in pijače otrokom doda­jajo, da nedvomno vpliva na njihove odločitve o izbiri hrane in posledično na izoblikovanje nezdravih prehran­skih navad tudi kasneje v odrasli dobi. Tovrstno oglaševanje namreč ustvarja okolje, ki spodbuja nezdrav način življe­nja, kar vodi v čezmerno telesno maso in debelost. Iz teh razlogov bi bila smi­selna omejitev oglaševanja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom pod 18. letom starosti v vseh tiskanih, avdi­ovizualnih in digitalnih medijih.

Ne znajo ločiti med tržno in uredniško vsebino

Na televiziji, kot nadaljuje Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), je oglaševanje živil z neprimerno pre­hransko sestavo že delno regulirano, medtem ko splet in tisk ostajata poligo­na brez omejitev, kar številni proizva­jalci s pridom izkoristijo. Oglasi morajo biti sicer jasno označeni, vendar otroci le po napisu, da gre za oglasno sporoči­lo, ne znajo ločiti med tržno in uredni­ško vsebino, kar jih še dodatno uvrsti v ranljivo skupino. Ob tem doc. dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko izpostavlja, da televizijski oglasi pogo­sto promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo, kot so sladkarije, hitra hrana in slani prigrizki, ki so pogosto visoko kalorični in vsebujejo veliko maščob, sladkorja in soli. Po njenih be­sedah otroci še nimajo dobro razvitih sposobnosti kritičnega razmišljanja, zato so za vpliv oglaševanja še toliko bolj dovzetni.

Na ZPS so pregledali vse revije, na­menjene otrokom in mladostnikom, izdane med januarjem in decembrom lanskega leta. Kot oglas so šteli kakr­šnokoli objavo živilskega izdelka ozi­roma jasnio vidne blagovne znamke, vključno z živilskimi izdelki na slikah, v receptih, nagradnih igrah ali drugih oblikah promocije. Pod drobnogled so vzeli 66 izvodov revij in našli 45 ogla­sov za živilske izdelke. Od tega so jih 82 odstotkov ovrednotili kot nepri­merne. »V revijah oglasov ni veliko, a tisti, ki so, oglašujejo predvsem živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pro­izvajalci in uredniki z neprimernimi oglasnimi sporočili jasno kažejo svojo družbeno neodgovornost,« je še pouda­rila Anja Bolha.

Sladkarije so bile najbolj oglaševane

V eni od raziskav, ki so jo opravili v In­štitutu za nutricionistiko, pa so primer­jali oglaševanje živil v tiskanih medijih v letih 2013 in 2017. Ugotovili so, da se je v letu 2017 obseg oglaševanja v otro­ških in mladinskih revijah v primerjavi z letom 2013 zmanjšal. V njih so se po­gosto oglaševala živila z manj ugodno hranilno sestavo. Najbolj oglaševana skupina živil v otroških in mladinskih revijah je bila v obeh letih skupina čo­kolade in sladkarij, sledila ji je skupina pijače.

Pogosto so bila tržna sporočila tudi v obliki različnih nagradnih iger, ugank in podobnega, kar je za otroke še po­sebno privlačno. Po besedah Lavriše pri tej vrsti oglaševanja živil gre za pri­krit način oglaševanja, saj se predvsem mlajši otroci ne zavedajo, da ne gre le za zabavno vsebino, ampak da je v ozadju namen prodaje določenega izdelka. Ta populacijska skupina si različne znamke izdelkov, kadar so ti vključeni v zabavne vsebine, kot so različne igrice, tudi precej bolje zapomni.

Na vprašanje, kaj lahko naredijo starši, da otrok ne bo podlegel skušnjavi oglasov, prehranski strokovnjaki iz NIJZ odvrnejo, naj preverijo medij, ki mu je izpostavljen. Pri tem naj poskrbijo, da je vsebina na teh kanalih primerna nje­govi starosti. Če vseeno pride do izpo­stavljenosti otroka oglasu z neustrezno hrano ali pijačo, naj ga opozorijo, da je neprimeren, in mu pojasnijo, zakaj. Ob tem naj mu ponudijo zdrave alternative in ga podučijo o zavedanju o pomemb­nosti pestre in uravnotežene prehrane.

Pomen zdravega prehranjevanja

V NIJZ poudarjajo, da z ustrezno prehrano že od rojstva naprej omo­gočimo otrokom, da se pravilno razvijejo in odrastejo v zdrave odrasle posameznike. Prehrana mora otrokom in mladostnikom zagotavljati zadosten vnos energije in hranil, mora biti uravnotežena in dovolj ra­znolika. Zdravo prehranjevanje je pomembno vse življenje, za otroke in mladostnike pa še toliko bolj zaradi intenzivnega kognitivnega, fiziolo­škega in psihosocialnega razvoja.

Tina Recek

Vir: https://vecer.com/slovenija/oglasevanje-neustrezne-hrane-nezdrave-prehranske-navade-kaj-lahko-naredijo-starsi-da-otrok-ne-bo-podlegel-skusnjavi-10352365

Komentiraj