29 aprila, 2021

Zgodba o plastiki

Kratki animirani film Zgodba o plastiki (The Story of Plastic, 2021) razgrne ozadja naslovov o onesnaževanju s plastiko in razkriva resnične vzroke in posledice svetovne krize s plastiko. Animirani film je spremljevalni del istoimenskega dokumentarnega filma, ki je bil premierno prikazan aprila 2020.

Transkript:

Verjetno ste že slišali za orjaški otok s smetmi v oceanu[1], ali za tisto ubogo morsko želvo, ki se ji je v nosu zataknila slamica[2]. Mogoče ste že slišali tudi, kako se plastika nahaja tudi v ribah, ki jih jemo![3]

Kriza plastike je deležna velike pozornosti, toda naslovi prispevkov se običajno osredotočajo na plastiko, ki konča v okolju, to pa je le del zgodbe. Resnica je, da ima plastika cel življenjski cikel, ki je skrit našim očem – cikel, ki od začetka do konca škoduje ljudem in planetu.

Začnimo na začetku. Plastika je narejena iz fosilnih goriv, kot sta nafta ali zemeljski plin, ki ga pridobimo z hidravličnim drobljenjem[4]. Črpanje teh fosilnih goriv in njihovo spreminjanje v plastiko ustvarja veliko onesnaževanja[5]. Onesnaževanja, ki najpogosteje prizadene obratom bližnje marginalizirane skupnosti[6].

Ker za pogon naših življenj porabimo vse manj nafte in plina, je industrija fosilnih goriv našla svojo rešitev v plastiki.[7] Naftne in plinske družbe podvajajo proizvodnjo plastike in samo v ZDA do leta 2025 načrtujejo izgradnjo ali razširitev več kot 300 petrokemičnih obratov.[8]

Ta podjetja že zdaj proizvedejo več plastike, kot je lahko uporabimo. Kam torej gre vse ta plastika? Veliko jo je namenjene na nove trge v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.[9]

Bolj kot katero koli drugo kategorijo izdelkov, rabe plastike ne poganja povpraševanje ampak ponudba. Korporacije, kot so Unilever, Nestle in Procter & Gamble po vsem svetu agresivno tržijo izdelke za enkratno uporabo.[10] [11]

Ta podjetja gredo v kraje kot je Indonezija in ponujajo svoje izdelke skupnostim, ki na vse te količine plastike niso pripravljene. Mogoče so navajene na naravno embalažo ali pa živijo na majhnem otoku brez urejenega sistema zbiranja odpadkov. Poleg tega pa države globalnega severa v te države izvažajo tudi svojo lastno odpadno plastiko.[12]

Ko vse to skupaj seštejemo ni čudno, da toliko te plastike konča v okolju. Globalno v okolju konča ogromnih 32% plastične embalaže. 40% plastične embalaže gre na odlagališča, kjer se plastika le nabira in za katero bodo morale poskrbeti prihodnje generacije. 14% plastične embalaže pa je sežgane v sežigalnicah.[13]

Sežiganje je umazana industrija, ki proizvaja strupeni dim in leteče delce pepela.[14] Ti zelo dragi objekti so odvisni od plastike, da lahko v procesu kurjenja izgori še vse ostalo – navsezadnje gre vendarle za nafto in plin. Takšna industrija si želi več plastike, ne manj.[15]

Potem je tukaj še recikliranje. Na žalost to ni rešitev kakršna mnogi menijo, da je. Samo 14% plastične embalaže je reciklirane in samo 2% je reciklirane učinkovito, kar pomeni, da po predelavi postane tako uporabna kot je bila prej. Preostanek se predela v nekaj slabšega in večina reciklirane plastike se reciklira samo enkrat, preden vseeno konča na odlagališčih, v sežigalnicah ali v okolju.[16]

Izkaže se, da ne moremo sežgati, pokopati ali reciklirati, da bi se lahko rešili iz te težave, kot tudi ne moremo samo pobrati vse te plastike iz okolja.[17] To je podobno kot bi poskušali izlivanje vode iz kadi preprečiti z čajno žličko, medtem ko je pipa na polno odprta.

Kaj pa, če bi pipo zaprli tako, da bi ustavili stroj, ki proizvaja plastiko? To pomeni sprejemanje takšnih politik, ki ustvarjajo sistemske spremembe, kot je postopno opuščanje plastike za enkratno uporabo, ki najbolj onesnažuje, prenehanje subvencioniranja fosilnih goriv, ki spodbujajo velika plastična podjetja in zahtevati prevzemanje odgovornosti za plastične odpadke, ki jih ustvarjajo.[18]

Tako lahko dosežemo svojo vizijo prihodnosti brez odpadkov, v kateri bodo vsi naši izdelki in embalaža ponovno uporabni ali jih bo mogoče popraviti, učinkovito reciklirati ali kompostirati[19] ter navsezadnje tako ustvariti trajnostno, krožno ekonomijo, ki deluje tako za ljudi kot za planet.

Vir: https://www.storyofstuff.org/wp-content/uploads/2021/04/SoSP.Movies.SOP_short.Script.pdf

Napotili: