Ne tekmujmo, kdo da več
Obdarovanje naj ne bo sinonim za drage in dragocene predmete, darila izbirajmo z mislijo na prihodnost, opozarjajo v okoljevarstvenih in potrošniških organizacijah
Darila – igrače, čokolada in čokoladni bomboni, parfumi, nogavice -, čestitke in razglednice, okraski, hrana in pijača za zabave se najpogosteje znajdejo na vse daljših nakupovalnih seznamih v decembru. Tudi letos se je nakupovalna mrzlica začela že z novembrskim črnim petkom. O tem, koliko Slovenci porabimo za novoletne praznike, je mogoče ugibati le iz anket. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so lani ugotavljali, da dobra polovica vprašanih za praznovanja ob koncu leta porabi med 50 in 200 evri, četrtina do 500 evrov, osem odstotkov pa več.
Količina odpadkov se poveča za četrtino
Med prazniki se poveča tudi količina odpadkov, in to kar za četrtino, ob tem ko je že čez celo leto količino zavrženih oblačil in obutve, hrane in drugih odpadkov mogoče meriti v tonah. Po svetu pripadniki različni gibanj že lep čas opozarjajo na čezmerno potrošnjo, dan brez nakupa pa imamo tudi pri nas. “Letos smo ga s hodečo razstavo stylingov rabljenih oblačil. Seveda vse te pobude podpiramo in opažamo rast ozaveščenosti vsaj pri nekaterih skupinah ljudi. Tako se vedno bolj gleda na poreklo izdelkov in njihov okoljski odtis. Želimo si, da bi temu čim bolj in čim hitreje sledila tudi ponudba;’ pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Slovenski dan brez nakupa koordinirajo v društvu Focus. Njegova predsednica Živa Kavka Gobbo poudarja: “Zavedanje o problematiki potrošništva se širi. Vse več je potrošnikov in tudi ponudnikov alternativnih načinov potrošnje in izdelkov.”
Prednost dajmo doživetjem
“Naj imajo letos pred kupljenimi darili prednost storitve in doživetja, doma narejena darila, ki so lahko tudi okusna, darila, ki za delovanje ne potrebujejo baterij … Obdarovanje naj ne bo sinonim za drage in dragocene predmete. Ne tekmujmo, kdo da več, ampak podarimo to, kar bo nekoga razveselilo, osrečilo;” pred prazničnimi dnevi v Zvezi potrošnikov Slovenije in društvu Ekologi brez meja pozivajo, naj bodo letošnja darila izbrana z mislijo na prihodnost, trajnostna. “Trajnostno je darilo, ki ga nekdo v resnici želi ali potrebuje. Darilo, ki ga bo obdarovanec želel uporabljati v prihodnjih letih in je dovolj kakovostno, da lahko preživi ves ta čas. Trajnostno je tudi darilo, ki sledi načelu manj je več. Cilj trajnostnega obdarovanja je čim bolj zmanjšati uporabo virov, uporabiti naravne, biološko razgradljive materiale, tiste za večkratno uporabo ali za recikliranje, ki so že bili uporabljeni in še vedno obstajajo nekje na našem planetu, podpirati lokalne obrtnike, pošteno plačati vse delavce in tako vsaj nekaj vrniti družbi in naravi,” razlagata Jasmina Bevc Bahar iz ZPS in Katja Sreš. Ob obdarovanju svetujeta sledenje filozofiji zavrni, zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj. “Kupujte le tisto, kar potrebujete, in le toliko, kolikor potrebujete, obdarujte preudarno, za skupno praznovanje naj vsak pripravi le eno darilo in potem organizirajte srečelov. Darilni papir uporabite ponovno. Vse odpadke zavrzite na ustrezen način. Ali ste vedeli, da gre plastificiran papir ali tisti z bleščicami med mešane odpadke? Trajnost naj se odrazi tudi na jedilniku,” še poudarjata sogovornici in dodajata, da je neželena darila najbolje prodati, zamenjati ali podariti.
Porast spletnega nakupovanja
Lani smo Slovenci zaradi koronavirusa sicer decembra v trgovinah porabili nekoliko manj denarja kot leto poprej. Prihodek v trgovini z izdelki za prostočasne dejavnosti in v trgovini s tekstilom in obutvijo je bil celo najnižji v zadnjih desetih letih. Več kot leta 2019 smo Slovenci lani med prazniki zapravili le v trgovinah z živili. Se je pa zelo povečala spletna prodaja, po podatkih statističnega urada je bil prihodek spletnih ponudnikov decembra 2020 višji za kar 77 odstotkov v primerjavi z letom poprej in za 60 odstotkov višji od mesečnega povprečja celotnega leta.
Ideje za trajnostno obarvana darila
Za sladokusce: kuharske delavnice, kuharska knjiga (lahko tudi rabljena ali iz antikvariata), degustacije, večerja ob svečah
Doživetja: članarina v fitnes klubu, tečaj joge, pilatesa, povabilo na izlet, obisk adrenalinskega parka
Za večne “študente” in ustvarjalce: tečaj za glasbeno šolo, tečaj šivanja, ustvarjanja z glino ali podobno ustvarjalno delavnico, kotizacija za seminar
Naredi sam: kopeli in kreme, namazi, marmelade, pleteni šali in rokavice “osvežena” oblačila
Za ljubitelje knjig: avdio knjiga, naročnina na časopis/revijo, naročnina na spletno platformo s filmi, dokumentarnimi oddajami, e-knjiga
Za vsakogar: družabne igre, vstopnica za kino/gledališče/koncert, dan za sprostitev, semena rastlin, rože, kava
Podarite svoj čas: čas, v katerem popravite polomljeno kljuko, počistite klet ali kopalnico, ponudite varstvo ali masažo
Kupujemo s čustvi, ne z razumom
Zakaj se v nakupovalnih košaricah znajdejo tudi neuporabne reči, na katere psihološke tipke pritiskajo trgovci, in ali imajo ljudje v mislih tudi negativne vidike nakupovanja
Psihologinja mag. Mateja Videčnik pravi, da se bo potrošnja umirila, ko se bodo ljudje zavedli, da ne potrebujejo vsega, kar vidijo, ko bodo racionalno spoznali, da kopičenje predmetov, tudi nepotrebnih, predstavlja čustveno navlako, ki nas bremeni. “Ko bomo ugotovili, da nov par čevljev ne prinaša sreče ali miru v duši.”
Decembra še posebej globoko sežemo v denarnice za praznične nakupe. Zakaj tako radi nakupujemo, včasih tudi popolnoma neuporabne reči?
“Več je razlogov. V to nas lahko sili opravičevanje oziroma podzavedna krivda, da smo se določenemu človeku premalo posvetili čez leto. V to nas silijo tudi neka pretekla prepričanja, ki smo jih močno ponotranjili – da moramo kupovati, da moramo obdariti s kupljenimi darili. Kaj bodo pa drugi rekli, če ne bomo obdarovali, kaj si bodo drugi mislili? Poznamo tudi efekt Darwinovega upogibanje roke oziroma prijemanja: fizično dejanje pobiranja izdelkov s polic naj bi naši možgani registrirali kot nagrado. Zasvojenost z nakupovanjem bi lahko enačili z vedenjem naših prednikov, ki so uživali v nabiranju sadja in druge hrane, zlasti kadar je bilo te v izobilju. Nakupovanje naj bi tudi povezovalo in imelo efekt druženja. Še en razlog je, da zaradi dopamina čutimo ugodje. Kupec ni preveč racionalno bitje, če bi bil, ne bi bilo toliko zgrešenih nakupov. Ljudje delujemo tako, da nam je najlažje, da porabimo najmanj napora in časa. Najlažje se je zapeljati v trgovski center, parkirati tik ob njem, na kupu imamo morje ponudbe, izbire … To je najlažja, najhitrejša, hipna rešitev. Zavedati se moramo, da se bomo tako, kot smo živeli in delali vse leto, vedli tudi v decembru.”
Če smo čez leto opravljali impulzivne nakupe, jih bomo torej tudi v decembru.
“Ja. Bolj ko smo v stresu, ko čutimo pomanjkanje kontrole nad situacijami, bolj iščemo emocionalne dražljaje, apetite po novem in nepričakovanem in bolj impulzivno nakupujemo.”
Trgovci imajo vsekakor svoje prijeme, kako spodbujati potrošnjo. Na katere psihološke tipke pri ljudeh pritisnejo?
“Prodajni ‘triki’ v prazničnem času so še bolj močni. Prodajalci intenzivno pritiskajo na vse naše čute. Z lučkami in krasnimi izložbami na vid, z božično glasbo vsepovsod na sluh, z božičnimi vonjavami na vonj. Kupujemo s čustvi, čutili, ne z razumom. Naši možgani se med nakupovanjem večinoma vedejo iracionalno in se napajajo iz nezavednega. Veliko je tudi popustov, akcij. Mnogo izdelkov je oblikovanih prav za prodajo v decembru in čez leto nimajo nobene funkcije. Pomemben je način predstavitve izdelka, da je lepo oblikovan, postavljen. Vemo, da tesnobni in nezadovoljni kupci zapravijo več, zato se ustvarja strah, da bomo nekaj zamudili, da je še samo omejeno število izdelkov … Gre za efekt FoMO – Fear of Missing Out -, ki je označen kot neka tesnoba, razdražljivost, ki se vrti okoli naše kompulzivne skrbi, da bi lahko zamudili neki dogodek, nakup. Poznamo pa tudi pet ključnih bolečin, na katere ‘igrajo’ trgovci: pomanjkanje časa, pomanjkanje denarja, varnost oziroma strah, zdravje in podoba v javnosti. Če izdelek zadovolji eno ali več naših potreb oziroma bolečin, je njegova uspešnost pri nakupu večja.”
Tudi k nam so z zahoda prodrli črni petek in drugi podobni nakupovalni dnevi. Se pa v svetu že oblikujejo razna gibanja, kot je dan brez nakupov. Ali imajo ljudje vedno bolj v mislih tudi negativne vidike nakupovanja?
“Pojavljajo se skupine ozaveščenih potrošnikov, tudi na strani raznih vplivnežev se nekateri zavzemajo za trajnostno potrošnjo, reciklažo, obdarovanje s svojim časom, z druženjem in ustvarjanjem skupnih spominov. Opažam tudi vedno več izmenjav oblačil med prijateljicami, ki to združijo s prijetnim druženjem.”
A še vedno v manjši meri. Res pa Slovenci najbrž nismo tako veliki potrošniki kot denimo Američani. Kakšni potrošniki smo?
“Postajamo hibridni nakupovalci, pri naših nakupnih odločitvah se prepletata splet in fizične trgovine. Nakupovanje je vedno bolj povezana izkušnja z obeh svetov. Zahtevamo odlično izkušnjo tako na spletu kot v živo. Nakupovanje preko spleta je postalo vsakdanja praksa, v fizičnih trgovinah želimo porabiti čim manj časa.”
V zadnjih letih se je povečala ponudba za otroke, ob tem imamo generacijo staršev, ki bi otrokom omogočili vse, kar je mogoče. Številne reklame v teh dneh nagovarjajo predvsem otroške želje in prikazujejo idealistično podobo srečnih družin.
“Otrok lahko predstavlja statusni simbol, ‘projekt’, ki ga je treba čim bolje ‘izpeljati. Pomemben je vizualni vtis, saj je treba posodobiti svoje objave na družabnih omrežjih. Če je fokus družine zunaj svoje celice, v razkazovanju, pomembnosti mnenj drugih, so pomembni tudi nakupi dragih blagovnih znamk in izdelkov za otroka. Le najboljše in dražje je dovolj dobro. Vse je treba fotografirati in deliti z drugimi. ‘Vreden sem le, če me drugi vidijo in pohvalijo.’ To vsekakor predstavlja ‘beg od sebe’.”
Franja Žišt, Večer
Vir: https://www.vecer.com/slovenija/intervju-mateja-videcnik-psihologinja-kupujemo-s-custvi-ne-z-razumom-10262198 in https://www.vecer.com/slovenija/obdarovanje-naj-ne-bo-sinonim-za-drage-in-dragocene-predmete-10262206
Oglaševanje na tehtnici 