Namesto potrošnje ponovna uporaba oblačil
Okoljske organizacije vladi predlagajo znižanje davčne stopnje ali opustitev davkov pri prodaji vseh rabljenih predmetov in popravilih
Hiperprodukcija, nizke cene, slaba kakovost in slabi pogoji delavcev so ključni problemi tekstilne industrije, ki je sicer drugi največji globalni porabnik vode. V Sloveniji povprečno zavržemo 12,4 kilograma oblačil na prebivalca letno, kar je več od evropskega povprečja, ki je 11 kilogramov na prebivalca. Kot ugotavljajo v raziskavi Obleka naredi človeka, ljudje v Sloveniji oblačila zavržejo, ker se strgajo, spremenijo obliko ali kako drugače uničijo. Kar ob dejstvu, da so oblačila danes precej slabše kvalitete, kot so bila v preteklosti, ni presenetljivo. In kaj potrošnike omejujejo, da ne posegajo po oblačilih z ekološkim certifikatom? Cena, ugotavljajo v raziskavi.
Cilj bi moral biti, da ne bi imeli odvečnih oblačil, ampak da bi vse, kar imamo, dobimo ali kupimo, tudi uporabljali. Postati bi morali uporabniki, ne pa potrošniki, so izpostavile Živa Kavka Gobbo iz Focusa, živa Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije ter Katja Sreš iz Ekologov brez meja na tiskovni konferenci, ki je potekala v trgovini z rabljenimi oblačili Anselma ob zaključku projekta Obleka naredi človeka, na kateri so predstavile tudi izdajo nove številke Etičnega potrošnika. Po lanskoletnem pilotnem Dnevu rabljenih oblačil ga lahko pričakujemo tudi letos 23. aprila, so povedale.
Predlagajo znižanje davčne stopnje
Organizacije Zavod KNOF, Focus, Zavod za pravično trgovino 3MUHE ter Ekologi brez meja so pripravile pobudo vladi za priznanje olajšav tistim, ki delujejo v smeri zmanjšanja nastajanja odpadkov ter podaljševanja uporabne dobe oblačil in drugih predmetov. Predlagajo znižanje davčne stopnje ali opustitev davkov pri prodaji vseh rabljenih predmetov in popravilih, kot je to urejeno na Švedskem. Pri tem sledijo vzoru in predlogom Rreuse1 ter zahtevam, ki jih oblikujejo tudi institucije Evropske unije. Decembra lani je Evropska komisija predstavila nov predlog ureditve področja DDV, ki omogoča večjo fleksibilnost držav članic pri oblikovanju davčnih stopenj ter razširja nabor izdelkov in storitev, katerim lahko države članice znižajo stopnjo DDV. S tem se posodablja zastarela direktiva iz leta 2006, ki je doslej oteževala razširitev nabora izdelkov in storitev področja ponovne rabe.
Podpisniki upajo na angažma ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstva za finance. Ob tem se zavedajo, da je lahko davčna politika le podporni element drugim politikam in ni izključni element podpore za financiranje ukrepov na okoljevarstvenem področju. Nekatere članice EU (Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Finska, Švedska, Francija, Švedska, Avstrija in Španija) so že sprejele zakone, ki omogočajo davčne olajšave pri prodaji rabljenih predmetov ali pri izvajanju popravil. Evropska komisija je potrebo po trajnostnem ravnanju s tekstilom in zmanjšanju odpadka vključila v Kažipot strategije EU za trajnostni tekstil, ki med drugim predvideva ponovno uporabo in recikliranje ter zeleno javno naročanje na ravni celotne EU. Ob tem bi morala vključevati tudi spodbudo iniciativam, ki spreminjajo naš način življenja in razvoj trajnostnih poslovnih modelov, kot je recimo izposoja.
Popačena predstava o recikliranju
Prioritetno je nujno preprečevanje nastajanja odpadkov (podaljševanje uporabne dobe izdelkov, popravila in ponovna uporaba), recikliranje je šele druga rešitev, opozarjajo okoljske organizacije. Kot so izpostavile v razpravi, imamo potrošniki glede reciklaže pogosto zgrešeno predstavo. To je namreč zahteven in energetsko potraten proces, pri katerem je med drugim treba dodajati kar nekaj snovi in kemika- lij, nimamo pa še dovolj razvitih tehnologij, ki bi omogočale učinkovit proces reciklaže. Večina oblačil konča na odlagališčih, sežigalnicah ali pa v evropskih sortirnih centrih, od koder se dalje sortira za prodajo ali se jih pošlje v države v razvoju. Ob tem so opozorili še na slabe pogoje delavcev v tekstilni industriji, ki jih je epidemija še poslabšala.
Nekatera socialna podjetja se s problematiko glede odpadkov že ukvarjajo, zato bi jih bilo nujno podpreti, so izpostavili pobudniki. Možna je vpeljava fiskalnih ukrepov, na primer prek vpeljave davčnih olajšav za popravila, predelavo in prodajo rabljenih predmetov. Zgledovati bi se morali po Švedski, ki je že leta 2017 znižala davek s 25 odstotkov na 12 odstotkov za rabljena kolesa in oblačila ter njihova popravila. Julija letos se bo davčna stopnja znižala na 6 odstotkov, prizadevajo pa si tudi za ničelno stopnjo odpadkov, kar pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo.
V luči spreminjajočega se pravnega okvira slovenske okoljske organizacije predlagajo: uvedbo ničodstotne stopnje DDV pri prodaji, popravilu in predelavi izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka, nižjo stopnjo DDV za storitve popravila in nadgradnjo izdelkov, nižjo stopnjo DDV na storitev popravila pohištva in druga popravila (bela tehnika, dežniki …) ter uvedbo davčnih olajšav za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, popravilom in prodajo izdelkov iz druge roke. S tem bi se izboljšala kakovost okolja in učinkovitost izrabe virov, spodbudilo bi lokalno ustvarjanje novih zelenih delovnih mest, so prepričani. Prizadevati bi si morali za sistemske spremembe ter da ponovna uporaba oblačil nadomesti hitro modo. V Angliji namreč opažajo, da ob sicer dobro razvitem trgu ponovne uporabe hkrati raste tudi potrošnja novih oblačil, kar je problematično.
Mariborska Ropotarnica: Reciklaža je predraga
Rabljena oblačila sprejemajo tudi v mariborski Ropotarnici, ki jo upravlja Društvo za razvijanje socialnih projektov in spodbujanje aktivnega življenja Aktiviraj se. Kot sta dejali zastopnica društva Jasna Beršnjak in zaposlena Nataša Vrhnjak, je letos oblačil za tretjino manj, kot jih je bilo pred epidemijo. “Sprejmemo sicer vse, razen če je umazano in uničeno. Pogledamo, kaj je dovolj sodobno in dobro ohranjeno za prodajo, nekaj peljemo na Rdeči križ, Karitas ali pa Snago, nekaj damo kovinski industriji … Bombaž, platno in jeans gredo tudi za reciklažo – v zadnji izložbi lahko vidite izdelke, ki smo jih reciklirali,” razlaga Beršnjakova in dodaja, da tekstil pri njih ni v ospredju, prodajajo namreč tudi dekorativo, kuhinjske pripomočke ter posodo.
Z zaprtjem Smetke v središču mesta, kjer so prodajali reciklirane izdelke, so izgubili pomemben del trga, ki so ga predstavljali predvsem turisti ter okoljsko bolj ozaveščeni potrošniki, ki so za izdelke lahko dali več. Prioriteta kupcev v Ropotarnici pa je nizka cena, zato je unikatne reciklirane izdelke težje prodati. “Jeza me pograbi, ko kdo reče, da je 40 evrov za ročno izdelano torbico veliko. Če ima delavec s torbico šest ur dela in če je urna postavka 10 evrov, bi 60 evrov morala plačati samo za delo. Ob tem, da je sponke recimo še vedno treba kupiti pa še kakšne druge materiale. S tržnega vidika se reciklaža ne splača;’ je dejala Beršnjakova. V Ropotarnici so postavili posebno izložbo z recikliranimi izdelki, a prodaja slednjih ne gre. “Ljudem je predrago dati štiri evre za nakupovalno vrečko iz blaga. Reciklaža se splača samo, če izdelke delajo prostovoljci ali pa se zaposlijo ranljive skupine ter v ospredju ni prodaja, ampak vzor, kaj se da narediti iz odpadnih materialov.”
Zakaj se ljudje v večji meri ne odločajo za nakup rabljenih produktov? Sogovornici menita, da zato, ker so cene v trgovinah tako zelo nizke, da povprečni kupec ne bo kupil rabljenega produkta, če dobi za tako nizko ceno novega. “Marsikdo je prisiljen kupovati poceni,” opozarja Beršnjakova. Vrhnjakova opaža povečano zanimanje za trajnostno modo med mladimi, kar pozdravlja. Beršnjakova meni, da bo s prihodom novih generacij prišlo do sprememb. Kot socialno podjetje s trajnostno naravnanostjo bi si želeli več podpore lokalne skupnosti ter države. “Na trgu smo dvanajst let, a več kot treh zaposlenih nismo imeli nikoli in jih tudi ne moremo imeti. Z artikli, ki stanejo dva ali tri evre, lahko prodamo tri tovornjake, pa ne bomo zaslužili dovolj. Želeli bi si več zaposlenih, boljše plače; večje prostore ter prostore, namenjene delavnicam, šivalnicam za predelavo. Pa ne z namenom tržne prodaje, ampak z namenom okoljske ozaveščenosti in socialne note,” sklene Jasna Beršnjak.
Nasveti za trajnostno nošnjo oblačil
1. Kupujmo kvalitetna oblačila, ki jih bomo lahko nosili več let.
2. Naučimo se brati etikete na oblačilih.
3. Ustrezna skrb podaljša rok trajanja oblačila.
4. Ne pretiravajmo s pralnim praškom, saj se s tem zmanjšuje trenje med pranjem in je oblačilo slabše oprano.
5. Perimo, ko je umazano in po navodilih na etiketi. Kavbojke lahko operemo enkrat mesečno.
6. Na spletni strani Obleka naredi človeka pod objavo Kam s tekstilnimi izdelki, ki jih ne uporabljam več? preverimo, kam lahko oddamo oblačila v lokalnem okolju.
7. Pripravimo torbo z oblačili, ki jih ne uporabljamo. Naj kroži med prijatelji, sodelavci ali družinskimi člani.
8. Naučimo se osnovnih popravil oblačil ali jih odnesimo k šivilji.
9. Ne bodimo potrošniki, ampak uporabniki.
10. Pred nakupom novih oblačil preverimo ponudbo rabljenih.
Ana Lah, Večer
Vir: https://www.vecer.com/slovenija/namesto-potrosnje-ponovna-uporaba-oblacil-10269758
Napotila:
Oglaševanje na tehtnici 