Category: Tiskani oglasi

Splet in tisk poligon brez omejitev

Otroci še nimajo dobro razvitih sposobnosti kritičnega razmišljanja, zato so za vpliv oglaševanja še toliko bolj dovzetni

Za telesni razvoj šolarja je zelo pomembna zdrava in razno­vrstna prehrana. Pri prehra­njevanju imajo veliko vlogo starši, ki so otroku zgled. Če doma dobi vzorec zdravega prehranjevanja, je velika verjetnost, da bo tako nadaljeval v odrasli dobi.

Po drugi strani, kot opozarjajo pre­hranski strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ne­zdrave prehranjevalne navade v otro­štvu lahko ovirajo optimalno rast in razvoj ter postavijo temelje za slabe pre­hranjevalne navade v kasnejšem obdo­bju življenja. Poleg tega slaba prehrana in neaktivnost vplivata na vse pogo­stejšo prekomerno telesno maso otrok in na pojav z njo povezanih bolezenskih stanj, kot so hipertenzija, povišan hole­sterol in sladkorna bolezen tipa 2.

Omejitev oglaševanja

In kaj vse vpliva na prehranjevalne navade? Prehranski strokovnjaki iz NIJZ odgovorijo, da poleg individualnih dejavnikov, kot so starost, spol, okus in prehransko znanje posamezni­ka, na to vplivajo tudi ekonomsko-soci­alni dejavniki. Med njimi so ekonomski status, cena hrane, izobrazba, kultura, vrstniki, družina, mediji, oglaševanje in podobno. V zvezi z oglaševanjem neu­strezne hrane in pijače otrokom doda­jajo, da nedvomno vpliva na njihove odločitve o izbiri hrane in posledično na izoblikovanje nezdravih prehran­skih navad tudi kasneje v odrasli dobi. Tovrstno oglaševanje namreč ustvarja okolje, ki spodbuja nezdrav način življe­nja, kar vodi v čezmerno telesno maso in debelost. Iz teh razlogov bi bila smi­selna omejitev oglaševanja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom pod 18. letom starosti v vseh tiskanih, avdi­ovizualnih in digitalnih medijih.

Ne znajo ločiti med tržno in uredniško vsebino

Na televiziji, kot nadaljuje Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), je oglaševanje živil z neprimerno pre­hransko sestavo že delno regulirano, medtem ko splet in tisk ostajata poligo­na brez omejitev, kar številni proizva­jalci s pridom izkoristijo. Oglasi morajo biti sicer jasno označeni, vendar otroci le po napisu, da gre za oglasno sporoči­lo, ne znajo ločiti med tržno in uredni­ško vsebino, kar jih še dodatno uvrsti v ranljivo skupino. Ob tem doc. dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko izpostavlja, da televizijski oglasi pogo­sto promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo, kot so sladkarije, hitra hrana in slani prigrizki, ki so pogosto visoko kalorični in vsebujejo veliko maščob, sladkorja in soli. Po njenih be­sedah otroci še nimajo dobro razvitih sposobnosti kritičnega razmišljanja, zato so za vpliv oglaševanja še toliko bolj dovzetni.

Na ZPS so pregledali vse revije, na­menjene otrokom in mladostnikom, izdane med januarjem in decembrom lanskega leta. Kot oglas so šteli kakr­šnokoli objavo živilskega izdelka ozi­roma jasnio vidne blagovne znamke, vključno z živilskimi izdelki na slikah, v receptih, nagradnih igrah ali drugih oblikah promocije. Pod drobnogled so vzeli 66 izvodov revij in našli 45 ogla­sov za živilske izdelke. Od tega so jih 82 odstotkov ovrednotili kot nepri­merne. »V revijah oglasov ni veliko, a tisti, ki so, oglašujejo predvsem živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pro­izvajalci in uredniki z neprimernimi oglasnimi sporočili jasno kažejo svojo družbeno neodgovornost,« je še pouda­rila Anja Bolha.

Sladkarije so bile najbolj oglaševane

V eni od raziskav, ki so jo opravili v In­štitutu za nutricionistiko, pa so primer­jali oglaševanje živil v tiskanih medijih v letih 2013 in 2017. Ugotovili so, da se je v letu 2017 obseg oglaševanja v otro­ških in mladinskih revijah v primerjavi z letom 2013 zmanjšal. V njih so se po­gosto oglaševala živila z manj ugodno hranilno sestavo. Najbolj oglaševana skupina živil v otroških in mladinskih revijah je bila v obeh letih skupina čo­kolade in sladkarij, sledila ji je skupina pijače.

Pogosto so bila tržna sporočila tudi v obliki različnih nagradnih iger, ugank in podobnega, kar je za otroke še po­sebno privlačno. Po besedah Lavriše pri tej vrsti oglaševanja živil gre za pri­krit način oglaševanja, saj se predvsem mlajši otroci ne zavedajo, da ne gre le za zabavno vsebino, ampak da je v ozadju namen prodaje določenega izdelka. Ta populacijska skupina si različne znamke izdelkov, kadar so ti vključeni v zabavne vsebine, kot so različne igrice, tudi precej bolje zapomni.

Na vprašanje, kaj lahko naredijo starši, da otrok ne bo podlegel skušnjavi oglasov, prehranski strokovnjaki iz NIJZ odvrnejo, naj preverijo medij, ki mu je izpostavljen. Pri tem naj poskrbijo, da je vsebina na teh kanalih primerna nje­govi starosti. Če vseeno pride do izpo­stavljenosti otroka oglasu z neustrezno hrano ali pijačo, naj ga opozorijo, da je neprimeren, in mu pojasnijo, zakaj. Ob tem naj mu ponudijo zdrave alternative in ga podučijo o zavedanju o pomemb­nosti pestre in uravnotežene prehrane.

Pomen zdravega prehranjevanja

V NIJZ poudarjajo, da z ustrezno prehrano že od rojstva naprej omo­gočimo otrokom, da se pravilno razvijejo in odrastejo v zdrave odrasle posameznike. Prehrana mora otrokom in mladostnikom zagotavljati zadosten vnos energije in hranil, mora biti uravnotežena in dovolj ra­znolika. Zdravo prehranjevanje je pomembno vse življenje, za otroke in mladostnike pa še toliko bolj zaradi intenzivnega kognitivnega, fiziolo­škega in psihosocialnega razvoja.

Tina Recek

Vir: https://vecer.com/slovenija/oglasevanje-neustrezne-hrane-nezdrave-prehranske-navade-kaj-lahko-naredijo-starsi-da-otrok-ne-bo-podlegel-skusnjavi-10352365

Pregled oglaševanja živil v revijah za otroke in mladostnike

Ali kdaj prelistate revije, ki jih berejo vaši otroci in mladostniki? Oglaševanje in trženje živil je med drugim prisotno tudi v tiskanih medijih, ki so namenjeni najmlajšim. V njih pa žal prevladujejo oglasi za živila manj ugodnim prehranskim profilom.

To vpliva na znanje otrok o prehrani, odločitve pri izbiri hrane in posledično na izoblikovanje prehranskih vzorcev. Oglaševanje živil z manj ugodnim prehranskim profilom ustvarja okolje, ki spodbuja nezdrav način življenja, kar vodi v čezmerno telesno maso in debelost.

Ustrezna prehrana vpliva na zdravje otrok in mladostnikov. V primeru uživanja energijsko bolj bogate hrane, z veliko dodanega sladkorja in maščob, se poviša tveganje za karies in povišano telesno maso oz. debelost tudi pozneje v življenju.

Omejitev v tisku ni

Na prehranjevalne navade otrok bistveno vpliva okolje, v katerem živijo. Na televiziji je oglaševanje živil z neprimernim prehranskim profilom že delno regulirano, medtem ko splet in tisk ostajata poligona brez omejitev, kar številni proizvajalci s pridom izkoristijo.

Tudi v tisku, kjer oglasov ni veliko, a tisti, ki so, oglašujejo predvsem živila z manj ugodnim prehranskim profilom. Proizvajalci in uredniki z oglasnimi sporočili jasno kažejo svojo družbeno neodgovornost.

Oglasi morajo biti sicer jasno označeni, vendar otroci le po napisu »oglasno sporočilo« ne znajo ločiti med tržno in uredniško vsebino, kar jih še dodatno uvrsti v ranljivo skupino.

82 % oglasov je bilo neprimernih

Pregledali smo vse revije, namenjene otrokom in mladostnikom, izdane med januarjem in decembrom 2023, in sicer Cicido, Moj planet, Ciciban, Pil, Gea, Prostočasnik in Najst.

Kot oglas smo smatrali kakršno koli objavo živilskega izdelka oziroma jasno vidne blagovne znamke, vključno z živilskimi izdelki na slikah, v receptih, nagradnih igrah ali drugih oblikah promocije.

Oglaševana živila smo na podlagi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili razvrstili na primerne in neprimerne za oglaševanje glede na njihovo hranilno sestavo ter živila ovrednotili še s prehranskim semaforjem.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah navaja, da morajo omenjene smernice upoštevati ponudniki (televizijske hiše) pri oblikovanju pravil ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom, ali so njihov del.

V smernicah je jasno navedeno, naj se z oglaševanjem ne spodbuja uživanja sladkih in slanih prigrizkov, sladkih pijač ter drugih izdelkov z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob. Glede na smernice se odsvetuje tudi oglaševanje prehranskih dopolnil.

Pregledane revije so namenjene različnim starostnim skupinam otrok:

  • reviji Cicido in Moj planet predšolskim otrokom (do 5. leta starosti),
  • Ciciban otrokom od 5–8 let,
  • Pil, Gea, Prostočasnik in Najst pa najstnikom (9–15 let).

Pregledali smo 66 izvodov revij in našli 45 oglasov za živilske izdelke. Od tega smo jih 82 odstotkov ovrednotili kot neprimerne.

Prevladujejo oglasi za živila z manj ugodnim prehranskim profilom

Revije Najst, Gea in Prostočasnik niso vsebovale oglasnih sporočil z živilskimi izdelki oziroma oglasov sploh niso vsebovale (Najst in Prostočasnik).

Največ oglasov za živila z manj ugodnim prehranskim profilom smo zasledili v reviji Pil (23), sledita Cicido (7) in Ciciban (6), v reviji Moj planet pa smo v celem letu zasledili le en oglas.

V vseh revijah in njihovih terminskih izdajah se pojavljajo oglasna sporočila za istih nekaj izdelkov:

  • lizike Chupa Chups (23 oglasov v reviji Pil),
  • žitne blazinice Lino z mlečno ali belo čokolado (po en oglas v revijah Cicido, Ciciban in Moj planet)
  • prehranska dopolnila Medex (6 oglasov v reviji Cicido, 5 oglasov v reviji Ciciban).

Poleg tega smo kot neprimerno prepoznali tudi oglaševanje trgovine Tuš v reviji Ciciban, kjer so bile na fotografiji vidne blagovne znamke Coca-Cola in Sola – ledeni čaj.

Oglasi za prehranska dopolnila Medex in žitne blazinice Lino so najpogosteje na notranji ali zunanji strani platnice, lizike Chupa Chups pa so del nagradne igre.

Obstajajo tudi svetle izjeme

Seveda nismo vseh oglasov za živilske izdelke prepoznali kot neprimerne. Nekateri spodbujajo zdrav način prehranjevanja, na primer oglasi za trgovino Lidl v revijah Cicido in Ciciban, ki spodbujajo uživanje zelenjave z njihovim ambasadorjem zdravega načina življenja, »Zdravkom Lidlom«.

V obliki nagradne igre, ki spodbuja kuhanje med mladimi, se trgovina Lidl s svojimi blagovnimi znamkami oglašuje tudi v reviji Pil. Kot primerno smo prepoznali tudi oglaševanje podjetja Medex v prispevku o čebelah in oglaševanje paradižnika Lušt v revijah Ciciban.

Povečalo se je oglaševanje prehranskih dopolnil

Podatki raziskave Inštituta za nutricionistiko v letih 2013 in 2017 omogočajo primerjavo s stanjem izpred šestih oziroma desetih let.

Med letoma 2013 in 2017 je oglaševanje v revijah za otroke močno upadlo (2013: 151 oglasnih sporočil, 2017: 47), v manjši meri se je zmanjšalo tudi število izdanih revij.

Pregled za leto 2023 kaže, da imajo mladostniki sicer na izbiro manj in druge revije, a skupno število oglasnih sporočil za živilske izdelke je glede na leto 2017 ostalo približno enako (2017: 47, 2023: 45).

Se je pa povečal delež oglasov za prehranska dopolnila, in sicer s 14 odstotkov v letu 2017 na 20 odstotkov v letu 2023.

Revije so oblikovane kot učno gradivo, ki otroke in najstnike spodbuja ne samo k zabavi, ampak tudi k razmišljanju in ustvarjanju. Prispevki v reviji vplivajo na otroke in na njihovo razumevanje – tudi prehrane.

V reviji Cicido, ki je namenjena predšolskim otrokom, smo opazili jedilnik za večerjo namišljenega lika, Hane.

Hana naj bi večerjala:

  • Ponedeljek – palačinke z mlekom
  • Torek – ribe s kruhom
  • Sreda – maslo, marmelada, kruh, kakav
  • Četrtek – kruh, sir, čaj
  • Petek – jajce, kruh, mleko
  • Sobota – pica
  • Nedelja – maslo, med, kruh, čaj

Jedilnik vključuje pomembna živila, kot so kruh, ribe, sir, mleko, jajca, a niti en obrok ne vključuje sadja ali zelenjave in vode. Otroci in mladostniki pojedo premalo sadja in zelenjave, zato menimo, da je spodbujanje uživanja teh živil med mladimi nujno. Ustrezno kombiniranje živil in sestavljanje uravnoteženih obrokov je ključno, da bo Hana dober zgled otrokom.

Čas je za spremembe

Glede na to, da oglasov za živilske izdelke v revijah za otroke in mladostnike v primerjavi s podatki izpred desetih let ni veliko, menimo, da naj na tem mestu revije same presodijo, ali so ti oglasi res nujni za njihovo delovanje.

Omejitev trženja prehransko manj ustreznih živil v tiskanih medijih, namenjenim otrokom in mladostnikom, bo namreč pomagalo k ustvarjanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranjevalne navade.

Rezultati ankete med potrošniki

Januarja 2023 smo izvedli spletno anketo, v kateri nas je zanimalo mnenje staršev, starih staršev ali skrbnikov o oglaševanju živil z manj ugodnim prehranskim profilom (živila z veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja, soli,…) v revijah za otroke in mladostnike.

Koliko otrok bere revije?

  • 48,1 % otrok je naročenih na revijo
  • 53 % otrok pride v stik z revijami
  • 46,8 % otrok revij ne prebira

Vseh odgovorov je bilo 491 (možnih je bilo več odgovorov).

Kje otroci berejo revije?

  • 32,3 % si revijo ogleda v vrtcu/šoli
  • 16,9 % si revijo izposodi v knjižnici ali jo prebere v čitalnici
  • 2,3 % revijo kupi občasno
  • 0,4 % si revijo izposodi od soseda

Koliko staršev je zaznalo oglaševanje živil v revijah za otroke?

  • 47,7% še ni zasledilo oglaševanja živil v revijah za otroke
  • 44.9 % je v revijah že zasledilo oglaševanje živil
  • 7,5 % ne gleda revij, ki jih bere njihov otrok

Pri tem anketnem vprašanju je bil možen le en odgovor. Na vprašanje je odgovorilo 214 vprašanih.

Katere revije največ berejo?

Vseh odgovorov je bilo 226, v anketi je možnih več odgovorov.

* Upoštevali smo še 10 odgovorov: Zmajček (3 odgovori), Cici zabavnik (2 odgovora), National geographic (2 odgovora), History (1 odgovor), Mavrica (1 odgovor), kar otroci prinesejo s seboj (1 odgovor).

Kaj starši menijo o oglaševanju živil z manj ugodnim prehranskim profilom?

  • 75,1 % se jih strinja, da bi bilo treba oglaševanje živil z manj ugodnim prehranskim profilom v revijah za otroke in mladostnike prepovedati
  • 18,1 % jih ne vidi potrebe za to
  • 6,7% jih je odgovorilo z “ne vem”

Pri tem anketnem vprašanju je bil možen le en odgovor. Na vprašanje je odgovorilo 418 vprašanih

ZPS nasvet

  1. Preverite oglase, preden naročite revijo. Preden otroka naročite na revijo ali si jo otrok želi izposoditi v knjižnici, jo prelistajte in preverite, kakšna oglasna sporočila se pojavljajo in kaj revija s svojo vsebino sporoča.
  2. Otroku pojasnite, zakaj je nek oglas neustrezen. Če vidite oglas za živilo z manj ustreznim prehranskim profilom ali vas otrok opozori nanj, se z njim pogovorite in mu razložite, zakaj takšna živila ni pametno vključevati v vsakodnevno prehrano.
  3. Otroka poučite o pripravi zdravih obrokov. Z otrokom skupaj pripravljajte obroke in se pogovorite o pomenu vključevanja živil, kot so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice, pusti kosi mesa, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki.
  4. Bodite zgled otrokom. Otroci vas opazujejo in posnemajo vaša dejanja – tudi za mizo.

Besedilo: Anita Černevšek, Anja Bolha

Vir in več na: https://www.zps.si/aktualne-vsebine/trzni-pregledi/pregled-oglasevanja-zivil-v-revijah-za-otroke-in-mladostnike-331

Nezaželene oglasne pošiljke

V gospodinjstvih nezaželene oglasne pošiljke predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov

Ekologi brez meja so po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %.

Zbiranje podatkov so Ekologi brez meja tokrat razširili na sedem gospodinjstev v občinah Kranj, Laško, Ljubljana, Maribor, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Za časovni okvir izvedbe raziskave so si izbrali obdobje od novembra do januarja, torej čas (pred)božične nakupovalne sezone, ko so oglaševalske aktivnosti še posebej intenzivne ter za primerjavo še prvi mesec novega leta.

Pri analizi podatkov izstopa gospodinjstvo v Ljubljani – samo v zadnjih dveh mesecih leta 2023 je gospodinjstvo prejelo 166 kosov oziroma dobrih 5,5 kg  nenaslovljene oglasne pošte, na prvi delovni dan novega leta pa 16 kosov oziroma 570 g. 

Tako kot leta 2019 se je tudi tokrat med dnevi v tednu za daleč najbolj priljubljeno izbiro oglaševalcev izkazal ponedeljek. Največ oglasnih sporočil gospodinjstva prejmejo med prvim in petim dnem v mesecu, a so bile razlike med deli meseca tokrat precej manjše kot leta 2019.

V enem mesecu po pošti povprečno prejmemo nenaslovljeno oglasno pošto 24 različnih oglaševalcev, skupno pa smo v merjenem obdobju v vseh sedmih krajih zabeležili 89 različnih oglaševalcev, od katerih so samo štirje posegli po recikliranem papirju oz. papirju iz odgovornih virov. 

Malo se je zmanjšal delež oglasnih letakov iz sektorja trgovskih verig na drobno s pretežno prodajo živil, a ti še vedno predstavljajo dobro večino vseh letakov (61 %). 

Gospodinjstva se pred nezaželeno oglasno pošto lahko zavarujejo z nalepko za prepoved dostavljanja nenaslovljenih oglasnih pošiljk, ki jo za 0,42 € lahko kupijo na vsaki pošti. Nalepko po podatkih iz 2019 uporablja približno četrtina oziroma 215.000 gospodinjstev. Preostalih 75 % gospodinjstev v Sloveniji tako po naših izračunih prejme več kot 16.000 ton nenaslovljenih oglasnih pošiljk letno, kar predstavlja dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov iz gospodinjstev in več odpadkov kot od vseh časopisov in revij skupaj. 

Oglasni papir nenaslovljenih pošiljk predstavlja veliko okoljskih težav, še večji vpliv oglasne pošte na okolje pa je prek spodbujanja prekomernega potrošništva. Ekologi brez meja s ponovitvijo raziskave ponovno apelirajo na gospodinjstva, da se odpovedo prejemanju oglasnih letakov, saj si lahko ponudbo oglaševalcev za izdelke, ki jih dejansko potrebujemo, vedno ogledajo tudi na spletu. 

Povzetek raziskave

Vir: http://ebm.si/o/sl/

Kajenje ubija. Dolga pot do spoznanja

Več kot sto let je od prvih opozoril, da je kajenje morda škodljivo. Mineva 60 let od prelomne preiskave, v kateri sta angleški epidemiolog in fiziater objavila prvo veliko študijo o škodljivosti kajenja, ki ji je javnost prisluhnila tudi širše.

Tobak je endemit v Ameriki in že pred približno 12.300 leti naj bi ga bili začeli žve­čiti in kaditi med kulturni­mi ali verskimi obredi in dogodki ameriški starosel­ci. Prvi Evropejec, ki je odkril kajenje, pa je bil kar eden prvih, ki so stopili na novo celino – Krištof Kolumb. Ameriški Indijanci naj bi mu bili ponudi­li posušene liste tobaka in odnesel jih je v Evropo, tu pa je žvečenje listov s pomirjujočim učinkom hitro postala navada.

Že leta 1531 so tobak prvič gojili v Evropi, do leta 1600 se je njegova uporaba po Evropi razširila. Bil je celo uporabljen kot denarni standard, praksa pa se je nadaljevala še v naslednjem stoletju. Že pred tobakom so Evropejci eksperimentirali s kajenjem različnih zeli, recimo sivke, kar naj bi delovalo po­mirjujoče, a šele tobak je sprožil širše kadilsko nav­dušenje. Najprej zaradi domnevnih zdravilnih učinkov. Jean Nicot, francoski veleposlanik v Lizbo­ni, je leta 1559 poslal vzorce rastline v Pariz. Nicot je poslal liste in semena kraljevi materi Katarini Me­dičejski z navodili za uporabo tobaka kot njuhanje. Kraljeve ponavljajoče se glavobole (morda težave s sinusi) je menda “čudovito ozdravil” njuhanec. Mladi kralj je kljub temu umrl pri sedemnajstih letih, 5. de­cembra 1560, po manj kot dveh letih vladanja.

Do leta 1700 je kajenje postalo bolj razširjeno in tobačna industrija je zacvetela. Stroje za izdela­vo cigaret so razvili v drugi polovici 18. stoletja, proizvedli so približno 200 cigaret na minuto (da­našnji zvijejo približno 9000 cigaret na minuto). A razširjenost kajenja cigaret se je v začetku 20. stoletja še naprej povečevala predvsem zaradi po­spešenega razvoja novih oblik promocije tobaka, tobačna industrija je namreč marketing dvignila na nov nivo. Nikotinski oglaševalci so bili pionir­ji brendiranja, t. i. znamčenja. Pripadnost znamki je postala vse pomembnejša, tobačna industrija je bila prepoznana po oglaševalskih vojnah velikih znamk, podobno kot so te divjale v industriji (pre)sladkih pijač. S svojo močjo in bogastvom je tobač­na industrija vplivala na poteze političnih strank, prodaji pa je pomagala še vojna – zavezniški vojaki so za “dvig morale” prejemali brezplačne cigarete.

Tobačna podjetja so imela seveda posebno velike proračune za svoje oglaševalske kampanje. Zvezna komisija ZDA za trgovino poroča, da so leta 2005 cigaretna podjetja porabila 13,11 milijarde dolar­jev za oglaševanje in promocijo, kar je manj od 15,12 milijarde dolarjev leta 2003, vendar skoraj dvakrat več kot leta 1998. Povečanje je bilo kljub omejitvam oglaševanja v večini držav poskus pri­dobivanja simpatij mlajšega občinstva, vključno s ponudbami za več nakupov in daril, kot so klobu­ki in vžigalniki, in z bolj tradicionalnim oglaševa­njem v trgovinah in revijah.

Prva polovica 20. stoletja je bila zlata doba cigaret. Leta 1950 je kadila približno polovica prebivalstva industrializiranih držav, čeprav ta številka skriva dejstvo, da je bilo v državah, kot je Združeno kra­ljestvo, do 80 odstotkov odraslih moških rednih kadilcev. Kajenje je bilo sprejemljiva oblika družbe­nega vedenja na vseh področjih življenja – v službi, doma, v barih in v kinu – in oglaševalci so želeli prikazati celotno paleto prostočasnih dejavno­sti, ki so bile popolne le z dodatkom cigarete. Ka­jenje cigaret je bilo priljubljeno v vseh družbenih slojih in vedno bolj med ženskami, ko so v dvaj­setih letih prejšnjega stoletja začele bledeti pove­zave med kajenjem in deviantno spolnostjo. Ta razvoj je bil manj povezan s prizadevanji oglaše­valcev – ki so na primer leta 1925 predstavili blagovno znamko Marlboro kot žensko cigareto: “Mild as May” – in je bolj vplival na vojno in na neposre­dno soočenje z družbenimi stališči. Kajenje cigaret je bilo legitimirano, slavljeno in glamurizirano na hollywoodskem zaslonu ter preneseno v preostali svet. Filmske zvezde, kot so Edward G. Robinson, James Cagney, Spencer Tracy, Gary Cooper in še zlasti Humphrey Bogart, Lauren Bacall in Marlene Dietrich, so podobo cigarete dvignile v ikonično.

Tobačna industrija je dobro zapletla lovke v go­spodarstvu in družbi, ko so pričela prihajati prva opozorila o škodljivosti tobaka. V 19. stoletju je bil najprej v medicinski skupnosti sprejet sum, da uži­vanje tobaka povzroča nekatere bolezni, vključ­no z rakom v ustih. Od devetdesetih let 19. stoletja dalje so redno poročali o povezavi med uporabo tobaka ter rakom in žilnimi boleznimi; leta 1930 je bila objavljena metaanaliza, ki je navajala 167 drugih del in ugotovila, da uživanje tobaka pov­zroča raka. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so bili objavljeni vedno bolj trdni opazovalni dokazi, leta 1938 pa je Science objavil članek, ki kaže, da uživalci tobaka živijo bistveno krajše življenje. Študije so bile objavljene tudi v nacistični Nemči­ji leta 1939 in 1943 ter ena na Nizozemskem leta 1948, vendar so široko pozornost pritegnili šele raziskovalci iz ZDA in Združenega kraljestva.

Še danes velja za prelomno študija Williama Ri­charda Dolla in Austina Bradforda Hilla iz leta 1962. Epidemiolog in fiziater sta prvič nesporno dokazala povezavo med kajenjem in pljučnim rakom. Trajalo je torej več kot sto let, da je javnost sprejela trden dokaz o škodljivosti kajenja. Še po­sebno Dollova zgodba ima precej zavojev. Pionir­sko delo na področju pljučnega raka je namreč zapacalo njegovo udejstvovanje v poznih letih. Ugledni znanstvenik in profesor je pomagal usta­noviti Green College, pomagal je vzpostaviti pro­stovoljni sistem krvodajalstva, objavil je številne raziskave o pljučnem raku, a se kasneje zapletel v sumljiva financiranja svojih znanstvenih inštitu­cij. Tako je denimo prejemal 1500 dolarjev dnevno za svetovanje Monsantu, podjetju naj bi bil poma­gal dokazati, da herbicid agent orange ni rakotvo­ren oziroma da za te trditve ni dokazov. Nato je podobno sodelovanje ubral še z Dow Chemicals in podjetju pomagal dokazovati, da vinilklorid, ki ga zaposleni vdihujejo na delovnem mestu, ni nevaren.

A nazaj h kajenju. Dollova in Hillova študija je že leta 1962 pokazala, da so moški, rojeni v letih od 1900 do 1930, ki so kadili samo cigarete, umrli v povprečju približno deset let mlajši od nekadil­cev. Prenehanje kajenja pri starosti 60, 50, 40 ali 30 let je pridobilo približno tri, šest, devet ali deset let pričakovane življenjske dobe. Presežna umrlji­vost, povezana s kajenjem cigaret, je bila manjša pri moških, rojenih v 19. stoletju, in največja pri moških, rojenih v dvajsetih letih 20. stoletja.

To je bil začetek dolge in še vedno trajajoče bitke proti tobačnemu lobiju.

Andreja Kutin

Vir: https://www.vecer.com/v-soboto/zgodba-o-zacetkih-protikadilskih-kampanj-kajenje-ubija-dolga-pot-do-spoznanja-10274343

Za mesto brez reklam

V sklopu mesečnega projekta Enajsta šola pod mostom, ki poteka pod okriljem mini­strstva za okolje in prostor, vsako leto pa ga v Celju skupaj s profesorico Majo Rak vodita urbanista Gorazd in Mojca Furman Oman, so dijaki zaključnih le­tnikov likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center pregledovali, koliko reklam, raztresenih po mestu, bolšči vanje vsak dan, in koliko jih pričaka v poštnih nabiralnikih. Daleč smo od časov, ko je en sam plakat Slovenija, moja dežela, postavljen v Logarski dolini, nagovar­jal celo Slovenijo, je poudarila Mojca Furman Oman. Dijaki so namreč naš­teli, da se tisoč dijakov, kolikor jih je na šoli, v enem dnevu sreča s 400 reklamami (prejmejo jih v nabiralnik, v roke jim jih potisnejo v kakšni trgovini, drogeriji …). A na podlagi vse te množi­ce oglaševalskih vsebin je le 19 dijakov ali njihovih družinskih članov nakup opravilo zaradi videne akcije. “Reklamiranje poleg vizualnih težav povzro­ča tudi ekološke, kot je poraba resursov za reklame, katerih efekt je vprašljiv, težava njihovega kratkega, običajno le tedenskega roka ter zbiranje in recikli­ranje,” je izpostavila Furman Omanova.

Dijaki so našli način, kako letake re­ciklirati – iz njih so naredili lutke – in z njimi spodbuditi kritično razmišlja­nje pri vrstnikih. “S tem so opozorili, da je človek tisti, ki povzroča potrebo po oglaševanju, in hkrati tisti, ki z zadovo­ljevanjem potrebe negativno vpliva na svet okoli sebe,” so poudarili. “Želimo, da mladi postanejo družbenokritični uporabniki prostora,” je dodala Rakova. V projektu se sicer niso podrobneje lotili jumbo plakatov, ki so se v mestu in njegovi okolici močno namnožili. “Če bi na zemljevid umestili lokacije, kje vse so že, bi imeli zelo malo pra­znih belih lis:” Gorazd Furman Oman pa je ob tem dodal, da je pred leti bil prostor še dostopen vsem, sedaj pa je postal ekonomska kategorija. “Praktič­no se vozimo med reklamami. Povsod so, tudi v vaseh, na kozolcih. Dvomim pa, da ljudje, sploh mladi, na podlagi reklam sploh kaj kupijo,” je še dodal.

Rozmari Petek

Vir: https://www.vecer.com

Enajsta šola pod mostom o zasičenosti z oglasi

Dijaki Gimnazije Celje Center so ugotavljali, kaj plakatiranje povzroči mestu, in ustvarjali z reklamnimi letaki.

Celjski zavod Metro SR je pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor v mesecu prostora že šestič pripravil delavnice za dijakinje umetniške smeri Gimnazije Celje – Center, ki jih imenujejo Enajsta šola pod mostom. Tokrat so se ukvarjali z različnimi oglasi v vsakdanjem življenju in ugotavljali, da pretirano oglaševanje vpliva na trajnostni prostorski razvoj.

Letošnji mesec prostora nosi slogan Prostor. Estetika. Kakovost. Kakovost prostora se je v zadnjem času prav zaradi pretiranega oglaševanja precej zmanjšala, je pojasnil Gorazd Furman Oman iz zavoda Metro SR: »Ko sva z ženo Mojco odprla biro leta 2000, je bil prostor dostopen vsem, ni bil zgolj ekonomska kategorija. Danes pa je prostor banka, ki daje obresti, kot jih prava banka ne daje. Reklame se pojavljajo povsod: v časopisih, telefonih, na kozolcih, celo historičnih objektih. Težko se vozite po slovenski pokrajini, ker se vozite med reklamami.«

Dijakinje so se na delavnicah spraševale o smiselnosti in učinkovitosti tako intenzivnega oglaševanja ter o degradaciji prostora. Nekatere so se sprehodile po celotnem mestu in v foto-delavnici fotografirale plakate po mestu. Ugotovitve so bile pričakovane. Oglasov je toliko, da so že moteči v prostoru, dijakinje so evidentirale tudi več mest nedovoljenega oglaševanja, več mest slabo reguliranega oglaševanja in neprimernih vsebin za lokacijo plakatov. Kot je dejala Mojca Furman Oman, je množično in neprimerno plakatiranje problem celotne države, ne le Celja. Z delavnico pa so želeli opozoriti, da gre za vizualno onesnaženje, s katerim se premalo ukvarjamo, in je tudi slabo regulirano.

Letakov veliko, učinek majhen

Dijakinje so se lotile še reklamnih letakov. Mesec dni so jih zbirale iz domačih nabiralnikov in od različnih ponudnikov. Hkrati so štele, za koliko nakupov na podlagi letaka se nekdo iz gospodinjstva dejansko odloči. Ugotovile so, da 83 odstotkov reklamnih letakov dobijo v poštne nabiralnike. Preračunale so, da tisoč dijakov dobi dnevno 400 letakov, na podlagi katerih se devetnajst dijakov odloči za nakup.

Sklenili so, da je učinek letakov na odločitev za nakup majhen, hkrati pa precej obremenjujejo okolje, saj je treba letake vsak teden znova tiskati, ker so akcije kratkega diha. So pa dijakinje letake ponovno uporabile, in sicer za ustvarjanje. Naredile so figure iz žic, ki so jih ovile in polepile z reklamnimi letaki. Razstava figur je na stopnišču gimnazije, ki bo na problem prekomernega oglaševanja in s tem povezanega potrošništva opozarjala tudi druge dijake. Njihova profesorica Maja Rak je sklenila: »Te delavnice so zelo uspešne, mladi namreč s tem postajajo kritični uporabniki prostora.« Delavnice so bile pred štirimi leti nagrajene tudi z nagrado Zlata kocka.

Špela Kuralt

Vir: https://www.delo.si/lokalno/stajerska/enajsta-sola-pod-mostom-o-zasicenosti-z-oglasi/

Napotilo:

Enajsta šola pod mostom − mesto brez reklam