Kakšna je oglasna (ne)snaga Maribora
Medtem ko si po svetu prizadevajo, da bi oglaševanje na javnih površinah omejili na minimum, Mestna občina Maribor oglasom namenja več prostora in trdnejše temelje
Vesolje prihodnosti. Tok tok tok, le naprej. Tako se ta čas oglašujeta karierni sejem in Lutkovno gledališče Maribor v svetlobnih vitrinah po ulicah mesta. Še vedno vabi Festival Stare trte, čeprav se je iztekel že pred enim mesecem. Navidezni vizionarji, nekajkrat povečani nepotrebni izdelki in popolno oblikovane zadnjice veleplakatno, agresivno zapeljujejo mimoidoče in mimovozeče na Trgu Leona Štuklja, Partizanski in Gosposvetski cesti …
Podobnih bolj ali manj ali celo nič relevantnih primerov je nešteto. Tržno oglaševanje, ki ga poganjajo močni partikularni interesi, v javnem prostoru dominira nad informacijami o dogajanju v mestu in družbenokoristnimi vsebinami. Medtem ko si mesta po svetu prizadevajo, da bi oglaševanje na javnih površinah omejila na minimum in nekaterim je tudi uspelo, recimo Parizu, Grenoblu in Sao Paulu, oglasna prenasičenost v Mariboru ostaja problem. V zadnjem obdobju je več prej montažnih oglasnih objektov v Mariboru postalo fiksnih, vgrajenih, kar je vznemirilo marsikaterega občana. Podjetje Europlakat si je privoščilo eksces in se postavitve panoja lotilo kar brez dovoljenja.
Inšpekcijski postopek zoper Europlakat
Panoji na Strossmayerjevi ulici, Ulici Maksimiljana Držečnika in drugod so nameščeni skladno s pogodbami in dovoljeni, zagotavljajo občinski uradniki in dodajajo: “Večinoma je šlo za zamenjavo obstoječih objektov z novimi.” Informacije, da naj bi jumbo plakat Europlakata na Gosposvetski cesti stal nelegalno, so občinski uradniki zanikali. Zatrdili so, da ima vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Je pa dejstvo, da Europlakat, eno največjih slovenskih podjetij na področju zunanjega oglaševanja, ki zagotovo pozna pravila v tem poslu, ni imel dovoljenja za pano na Partizanski cesti.
“Občinski sektor za komunala in promet je Europlakatu izdal dovoljenje za postavitev navadnih panojev, katere je ta kasneje samoiniciativno zamenjal z digitalnimi panoji,” so odgovorili mestnemu svetniku Josipu Rotarju iz Liste kolesarjev in pešcev. Ker Europlakat ni pridobil soglasja za postavitev elektronskega prikazovalnika, mu je medobčinska inšpekcija naložila odstranitev. Ko smo včeraj preverili stanje na Partizanski cesti, ga ni bilo več. Rotar izpostavlja zlasti varnostni vidik, ker oglasi ob cestah in v križiščih odvračajo pozornost od prometa in ogrožajo življenje ljudi. Je pa težav še več, od estetike javnega prostora, svetlobnega onesnaževanja do vsebin oglasnih sporočil, s čimer se ne ukvarja nihče.
Utripajoči digitalni prikazovalniki so oblika “senzoričnega napadanja, ki slabo vpliva na človeka, zlasti ponoči, ko svetijo v stanovanja,” omenita Petra Očkerl in Nina Plevnik iz Inštituta za politike prostora. Po njuni oceni neposrečeno vgrajena oglasna mesta sredi ulic v pešconi predstavljajo oviro in razvrednotenje prostora, stavbne dediščine in arhitekture.
Občina je radodarna z oglasnimi mesti
Mestna občina Maribor postreže s podatki in razlago, da je treba ločiti oglaševanje na zasebnih površinah, pri katerem število oglasnih panojev ni omejeno, je pa zanje treba pridobiti soglasje za poseg v varovani pas ceste, zahtevana je skladnost s prostorskim aktom. Drugo področje je oglaševanje na javnih površinah, ki je urejeno z odlokom o oglaševanju in drugimi predpisi in pri katerem je število oglasnih mest omejeno. O tem, kako se presoja umeščanje v prostor, služba župana Saše Arsenoviča pojasnjuje, da “prosto lokacijo za oglaševanje na javnem mestu pridobi stranka na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi s strani župana imenovana komisija”. Možna oblika za pridobitev lokacije so tudi javno-zasebna partnerstva.
Na mariborskih javnih površinah je trenutno postavljenih 153 navadnih panojev (jumbo plakat, back light pano, roto pano), 20 svetlobnih vitrin, 344 plakatnih mest in 470 obešank na drogu javne razsvetljave. V avtobusnih nadstrešnicah je 160 svetlobnih vitrin in 30 navadnih panojev. Lahko bi jih bilo še več, saj občina dovoljuje kar 500 svetlobnih vitrin, radodarna je tudi pri drugih reklamnih oblikah. Na zasebnih površinah je največ navadnih panojev, sledijo panoji na fasadah. Najmanj je elektronskih prikazovalnikov, navaja občina.
Za oglaševanje na javnih površinah imajo dovoljenja podjetja Europlakat (za navadne panoje in svetlobne vitrine), Snaga (za plakatna mesta) in Idea Design (za obešanke na drogovih javne razsvetljave). Europlakat občini plača letno takso 245.869 evrov, Idea Design 23.387 evrov in Snaga 17.747 evrov.
Prednosti in slabosti Mbajka
Mestna občina Maribor nima lastnih oglasnih panojev, koliko denarja namenja za oglaševanje (v zunanjem prostoru), občinski uradniki niso odgovorili. So pa povedali, da občina sodeluje s podjetjem Europlakat, s katerim je sklenila dve pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. Eno za mrežo izposoje koles Mbajk in drugo za upravljanje in vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic.
“Sodelovanje MOM in Europlakata vključuje tudi koriščenje Europlakatovih oglaševalskih kapacitet za promocijo občinskih projektov, za kar MOM ne plača najemnine za oglasni prostor, ampak krije le stroške tiska in namestitve plakatov,” zatrjuje županstvo. Relacija med občino in Europlakatom, vodi ga znani Mariborčan Marko Kolbl, je ena bolj intrigantnih, pogostih tem pogovorov, v smislu, da naj bi ta užival občinske privilegije. Po podatkih Erarja je v letih 2022 in 2023 od Mestne občine Maribor prejel približno pol milijona evrov. Za Mbajk mu plačajo 200.700 evrov (brez DDV) na leto nadomestila za upravljanje in vzdrževanje sistema. Vrednost osnovne investicije je znašala okrog 885.000 evrov.
Bolj kot ti zneski je pomembna okoliščina, s katero občina omogoča podjetju, da krepi svoj posel. Oboje, tako kolesa, opremljena z reklamami, kot postajališča, je namreč ugodna oglasna platforma, razpršena naokrog in z ogromnim dosegom.
Petra Očkerl in Nina Plevnik menita, da “je izposoja koles vsekakor dobra pridobitev za Maribor, vendar se je treba vprašati, kaj to prinaša in kako je mesto unovčilo svojo moč pri sklepanju posla. Z Mbajkom smo dobili problem, ker so se oglasi razpasli, krožijo v javnem prostoru in so vidni. Podjetje pa v zameno za vzdrževanje koles dobro služi z oglasi.” Europlakat je imel lani 16 milijonov evrov prihodkov, milijon več kot predlani, kaže Ajpesova baza, in okoli milijon evrov dobička.
Nina Ambrož
Vir: https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-kaksna-je-oglasna-nesnaga-maribora-10343370
Oglaševanje na tehtnici 