Kakšna je oglasna (ne)snaga Maribora

Medtem ko si po svetu prizadevajo, da bi oglaševanje na javnih površinah omejili na minimum, Mestna občina Maribor oglasom namenja več prostora in trdnejše temelje

Vesolje prihodnosti. Tok tok tok, le naprej. Tako se ta čas oglašujeta karierni sejem in Lutkovno gledališče Maribor v svetlob­nih vitrinah po ulicah mesta. Še vedno vabi Festival Stare trte, čeprav se je iz­tekel že pred enim mesecem. Navidezni vizionarji, nekajkrat povečani nepo­trebni izdelki in popolno oblikovane zadnjice veleplakatno, agresivno zape­ljujejo mimoidoče in mimovozeče na Trgu Leona Štuklja, Partizanski in Go­sposvetski cesti …

Podobnih bolj ali manj ali celo nič relevantnih primerov je nešteto. Tržno oglaševanje, ki ga poganjajo močni par­tikularni interesi, v javnem prostoru dominira nad informacijami o dogaja­nju v mestu in družbenokoristnimi vse­binami. Medtem ko si mesta po svetu prizadevajo, da bi oglaševanje na javnih površinah omejila na minimum in ne­katerim je tudi uspelo, recimo Parizu, Grenoblu in Sao Paulu, oglasna prena­sičenost v Mariboru ostaja problem. V zadnjem obdobju je več prej montažnih oglasnih objektov v Mariboru postalo fiksnih, vgrajenih, kar je vznemirilo marsikaterega občana. Podjetje Euro­plakat si je privoščilo eksces in se posta­vitve panoja lotilo kar brez dovoljenja.

Inšpekcijski postopek zoper Europlakat

Panoji na Strossmayerjevi ulici, Ulici Maksimiljana Držečnika in drugod so nameščeni skladno s pogodbami in do­voljeni, zagotavljajo občinski uradniki in dodajajo: “Večinoma je šlo za zamenjavo obstoječih objektov z novimi.” Informa­cije, da naj bi jumbo plakat Europlakata na Gosposvetski cesti stal nelegalno, so občinski uradniki zanikali. Zatrdili so, da ima vsa potrebna soglasja in dovo­ljenja. Je pa dejstvo, da Europlakat, eno največjih slovenskih podjetij na podro­čju zunanjega oglaševanja, ki zagotovo pozna pravila v tem poslu, ni imel dovo­ljenja za pano na Partizanski cesti.

“Občinski sektor za komunala in promet je Europlakatu izdal dovoljenje za postavitev navadnih panojev, katere je ta kasneje samoiniciativno zamenjal z digitalnimi panoji,” so odgovorili me­stnemu svetniku Josipu Rotarju iz Liste kolesarjev in pešcev. Ker Europlakat ni pridobil soglasja za postavitev elektron­skega prikazovalnika, mu je medobčin­ska inšpekcija naložila odstranitev. Ko smo včeraj preverili stanje na Partizan­ski cesti, ga ni bilo več. Rotar izposta­vlja zlasti varnostni vidik, ker oglasi ob cestah in v križiščih odvračajo pozor­nost od prometa in ogrožajo življenje ljudi. Je pa težav še več, od estetike jav­nega prostora, svetlobnega onesnaževa­nja do vsebin oglasnih sporočil, s čimer se ne ukvarja nihče.

Utripajoči digitalni prikazovalniki so oblika “senzoričnega napadanja, ki slabo vpliva na človeka, zlasti ponoči, ko svetijo v stanovanja,” omenita Petra Očkerl in Nina Plevnik iz Inštituta za politike prostora. Po njuni oceni nepo­srečeno vgrajena oglasna mesta sredi ulic v pešconi predstavljajo oviro in razvrednotenje prostora, stavbne dediščine in arhitekture.

Občina je radodarna z oglasnimi mesti

Mestna občina Maribor postreže s po­datki in razlago, da je treba ločiti ogla­ševanje na zasebnih površinah, pri katerem število oglasnih panojev ni omejeno, je pa zanje treba pridobiti so­glasje za poseg v varovani pas ceste, zahtevana je skladnost s prostorskim aktom. Drugo področje je oglaševanje na javnih površinah, ki je urejeno z odlokom o oglaševanju in drugimi predpi­si in pri katerem je število oglasnih mest omejeno. O tem, kako se presoja ume­ščanje v prostor, služba župana Saše Ar­senoviča pojasnjuje, da “prosto lokacijo za oglaševanje na javnem mestu pridobi stranka na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi s strani župana imenovana komisi­ja”. Možna oblika za pridobitev lokacije so tudi javno-zasebna partnerstva.

Na mariborskih javnih površinah je trenutno postavljenih 153 navadnih pa­nojev (jumbo plakat, back light pano, roto pano), 20 svetlobnih vitrin, 344 plakatnih mest in 470 obešank na drogu javne razsvetljave. V avtobusnih nad­strešnicah je 160 svetlobnih vitrin in 30 navadnih panojev. Lahko bi jih bilo še več, saj občina dovoljuje kar 500 svetlob­nih vitrin, radodarna je tudi pri drugih reklamnih oblikah. Na zasebnih površi­nah je največ navadnih panojev, sledijo panoji na fasadah. Najmanj je elektron­skih prikazovalnikov, navaja občina.

Za oglaševanje na javnih površinah imajo dovoljenja podjetja Europlakat (za navadne panoje in svetlobne vitri­ne), Snaga (za plakatna mesta) in Idea Design (za obešanke na drogovih javne razsvetljave). Europlakat občini plača letno takso 245.869 evrov, Idea Design 23.387 evrov in Snaga 17.747 evrov.

Prednosti in slabosti Mbajka

Mestna občina Maribor nima lastnih oglasnih panojev, koliko denarja name­nja za oglaševanje (v zunanjem prosto­ru), občinski uradniki niso odgovorili. So pa povedali, da občina sodeluje s podjetjem Europlakat, s katerim je skle­nila dve pogodbi o javno-zasebnem par­tnerstvu. Eno za mrežo izposoje koles Mbajk in drugo za upravljanje in vzdr­ževanje avtobusnih nadstrešnic.

“Sodelovanje MOM in Europlakata vključuje tudi koriščenje Europlakatovih oglaševalskih kapacitet za promocijo ob­činskih projektov, za kar MOM ne plača najemnine za oglasni prostor, ampak krije le stroške tiska in namestitve pla­katov,” zatrjuje županstvo. Relacija med občino in Europlakatom, vodi ga znani Mariborčan Marko Kolbl, je ena bolj in­trigantnih, pogostih tem pogovorov, v smislu, da naj bi ta užival občinske pri­vilegije. Po podatkih Erarja je v letih 2022 in 2023 od Mestne občine Maribor prejel približno pol milijona evrov. Za Mbajk mu plačajo 200.700 evrov (brez DDV) na leto nadomestila za upravljanje in vzdr­ževanje sistema. Vrednost osnovne in­vesticije je znašala okrog 885.000 evrov.

Bolj kot ti zneski je pomembna oko­liščina, s katero občina omogoča podje­tju, da krepi svoj posel. Oboje, tako kolesa, opremljena z reklamami, kot postajališča, je namreč ugodna oglasna platforma, raz­pršena naokrog in z ogromnim dosegom.

Petra Očkerl in Nina Plevnik menita, da “je izposoja koles vsekakor dobra pri­dobitev za Maribor, vendar se je treba vprašati, kaj to prinaša in kako je mesto unovčilo svojo moč pri sklepanju posla. Z Mbajkom smo dobili problem, ker so se oglasi razpasli, krožijo v javnem pro­storu in so vidni. Podjetje pa v zameno za vzdrževanje koles dobro služi z oglasi.” Europlakat je imel lani 16 mili­jonov evrov prihodkov, milijon več kot predlani, kaže Ajpesova baza, in okoli milijon evrov dobička.

Nina Ambrož

Vir: https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-kaksna-je-oglasna-nesnaga-maribora-10343370

Komentiraj