10 oglaševalskih laži, s katerimi nas hranijo

Na intelektualni ravni vsi vemo, da nam oglasi lažejo. Nihče resno ne misli, da nam dezodorant  »Axe« olajša pot med rjuhe ali da nam menjava zobne paste naredi lepši nasmeh. Vendar obstajajo nekatere predpostavke, ki smo se jih navadili in ki jih imamo za samoumevne, – s tem pa zvitim oglaševalcem dovoljujemo, da nas varajo, ko to najmanj pričakujemo.

10. Besede imajo smisel

Grenke izkušnje so nas večinoma naučile, da besede, kot je »Deluxe« običajno pomenijo »vse razen«. Za primer vzemimo »Mclean Deluxe«, spodrsljaj McDonaldsa, v katerem beseda »Deluxe« očitno pomeni »polno vode in morske trave«.

Kaj pa besede in pojmi, ki imajo bolj jasne opredelitve, kot sta recimo »lahko« ali »nizka vsebnost maščob«? Lansko leto je potrošnika organizacija Which? izvedla študijo, ki je ugotovila, da za naše zdravje praktično ni razlike, če uporabljamo izdelke, ki so označeni kot »lahki«. V enem primeru je študija primerjala »lahke« z »običajnimi« piškoti in ugotovila, da je med njima le 8 kalorij razlike, medtem ko je druga primerjava pokazala, da je koncentracija maščobe v »lažjem« cheddar siru še vedno nevarno visoka.

Težava je v tem, da oglaševalci »igrajo« na veliko vrzel med uradnimi in običajnimi definicijami. Medtem ko lahko ima »lažji« cheddar sir zahtevanih 30 odstotkov manj maščob, je ta še vedno precej nezdrav in škodljiv. Še huje je pri bolj dvoumnih besedah, ki jih nihče ne prevrašuje. Tako imamo »premium« vodko, ki ima okus po bencinu in »izboljšane« okuse, ki imajo okus po laži.

9. Številke imajo smisel

Večina nas je seznanjenih s konceptom »izbiranja informacij, ki nam ustrezajo«, zato že samodejno izklopimo iz svoje zavesti divje trditve, kot so »97% žensk ima raje Dove dezodorant«. Ampak številčno pretiravanje ima vpliv na vse industrije. Ribje olje je dober primer: pred nekaj leti je veliko podjetij zmagoslavno najavilo, da so poskusi »dokazali«, da ribje olje pomaga šolskim otrokom pri koncentraciji. Imeli so podatke, številke in resno zveneče statistike -, niso mogli lagati.

Razen, da bi lahko in tudi so. Porabljeni podatki so prišli iz smešno majhne študije o maščobni kislini »omega-3« in ne o ribjem olju. Medtem je dejanska študija o ribjem olju dokazala, da ni nobenega dokaza za takšne trditve. Vendar je prodaja tablet iz ribjega olja cvetela. Izkazalo se je, da se tovrstne zadeve v zdravstveni industriji dogajajo ves čas.

8. Strokovnjaki že vedo kaj govorijo

Večina nas je dovolj zrelih, da si priznamo, da vsega ne vemo. Zato se za določene nasvete obračamo na strokovnjake: da nas seznanijo z vsebinami, o katerih nam primanjkuje znanja. Kar je super metoda, razen seveda, če so »strokovnjaki« navadni bedaki.

Lani je bila tovarna zdravil Pfizer prisiljena plačati 60.000.000 $, ker se je izkazalo, da so podkupovali zdravnike, da bi ti za svoje paciente predpisovali njihove izdelke. To je bil veliki škandal, a se podobne zadeve tako ali drugače pojavljajo ves čas. Naj si gre za primere, ko zdravniki enostavno ponavljajo trditve, ki jih podjetje zapiše v sporočilu za javnost, ali za ljudi, ki si izmišljajo nazive, da vam tako lažje prodajajo neuporabna zdravila. »Strokovnjaki« pogosto niso nič bolj vredni zaupanja, kot kdorkoli drugi, ki je na čigavem plačilnem seznamu.

Moramo se vprašati: je bolj verjetno, da je skupina zdravnikov prišla do zaključka, da je mast, ki jo lahko kupimo v Walmartu dobra za naš holesterol, ali jim je v zameno za tak leni citat nekdo enostavno poslal zaboj šampanjca?

7. Res izgleda tako

Verjetno se vam je že kdaj pripetilo, da ste pijani zašli v McDonalds, potem ko vas je tja privabil topel vonj in slastne slike v vitrini, da bi potem končali z jedjo, ki izgleda, kot da jo je nekdo pravkar pohodil. Ta izkušnja je kot kaže tako razširjena, da se je nekdo domislil, da bo na temo primerjave dejanske slike z oglaševano naredil foto blog – in rezultati so, kot je bilo tudi mogoče pričakovati, depresivni.

Čeprav so podjetja po zakonu dolžna v svojih promocijskih materialih uporabljati slike prave hrane, ni zakona, ki bi jim prepovedal olepševanje. Lonci lepila, motorno olje, rjavo loščilo za čevlje -, če lahko kako naredijo, da zanič hamburger izgleda bolj okusno, bodo fotografi hrane to vsekakor uporabili. Torej, že ko vstopimo v restavracijo, smo žrtve nerealnih pričakovanj.

6. Zares dela, kar trdi

Vpričo SARSa in drugih podobnih strašil, je bil trg za higieno rok v razcvetu. Ljudje so očitno menili, da pomaga, toda kaj povzročilo ta očiten nesporazum?

To so bila podjetja, kot sta Lysolom in Kleenex. Približno v tistem času so množicam sugerirali, da nas bodo njihovi proizvodi rešili pred okužbami in mnogi so, kljub pomanjkanju dokazov, temu očitno verjeli. Podobne primere lahko najdevamo ves čas, eden izmed teh je celotna homeopatska industrija, ki temelji na nizu nepreverjenih izjav. Kljub temu, da smo soočeni z empiričnimi dokazi, ki pričajo o neučinkovitosti zeliščnih zdravil, jih še naprej vztrajno kupujemo.

5. Kvaliteta je cilj

Zdi se samoumevno: če nek izdelek bolje od drugega opravlja svojo funkcijo (na primer »da je bolj okusen« ali »da dobro diši«), potem je njegova kakovost po vseh standardih boljša.

Ampak to ni povsem res. Naš koncept »kakovosti« je z oglaševalskimi lažmi lahko zelo enostavno manipulirati. Vzemimo za primer italijansko pivo Peroni. V Veliki Britaniji je to prvovrstna in draga pijača, v Italiji pa je to poceni »pomije« za obubožane alkoholike.

Izkazalo se je, da naši možgani delujejo tako, da jih privlači pretiravanje. V študiji, o kateri so široko poročali, so raziskovalci pokazali, da ljudje verjamejo, da je neko vino visoke kakovosti preprosto zato, ker so jim povedali, da stane 90$. Blagovne znamke to s pridom izkoriščajo: embalaža, oblikovanje cene in besedilo so zasnovani tako, da njihov ​​izdelek povežemo s kakovostjo, tudi če je zelo verjetno primerjalno slabši od konkurence.

4. Izdelki blagovnih znamk so boljši

Tudi ljudje, ki so dovolj informirani, da lahko razumejo, da cena ne pomeni kakovosti, so pogosto še vedno zvesti določeni blagovni znamki. Ko človek zmernih sredstev želi kupiti kavo in se sooča z izbiro med dragim Starbucksom, srednjerazrednima Folgersom in Maxwell Housom, in na pogled »ubogo vrečo« Walmartove lastne blagovne znamke, bo tak človek verjetno izbral karkoli drugega kot Walmart.

Ampak tukaj je trik: v slepem preizkusu okusa je Walmartova kava dosegla boljše rezultate kot Folgers in Maxwell House, in povsem enake rezultate kot Starbucks. To ni bil le enkraten primer, številni podobni testi so dokazali, da ljudje pogosto ne znamo razlikovati med poceni in dragimi izdelki.

Vse to se čudno zaplete, ko lahko beremo o izzivu med Pepsijem in Kokakolo. Pokuševalci z zavezanimi očmi so Pepsi razglasili za boljšo pijačo – vse dokler jim niso povedali, da gre za Pepsi, nato pa so si hitro premislili. Znanstveniki so izvedli možgansko skeniranje in ugotovili, da so pokuševalci o ravni svojega užitka govoril resnico. Pepsi se jim je potem, ko so vedeli, da je Pepsi, res zdel manj okusna pijača.

3. Izbira je vaša

Kako bi se počutili tisti, ki pijejo Pepsi, če bi jim povedali, da je zanje bolj verjetno, da so slabo izobraženi, prebirajo slabe tabloide, gledajo nezahtevno televizijo, nikoli ne zapustijo države in le redko svojo hišo?

Vse te izjave prihajajo iz neke zelo pristranske ankete, ki je bila narejena brez vsake znanstvene osnove. Kljub temu bodo nekateri ljudje o tem brali in si ob tem mislili: »zveni kar resnično«. V tem primeru naš stari prijatelj »potrditvena pristranskost« ponovno dviga svojo grdo glavo. Približno enak »možganski prdec«, ki lahko zvestega demokrata prepriča, da ima George Bush IQ zelenjave, se s strani oglaševalcev izkorišča, da nas prepričuje, da si želimo kupovati blagovne znamke, ki jih oglašujejo.

Temu pravijo »identitetno oglaševanje«: kar pomeni preoblikovanje potrošniških izdelkov v izbiranje življenjskega stila. Ne pijemo le kokakole, smo »pivci kole« in izbira naše najljubše pijače je podaljšek naše osebnosti.

2. Dobro je imeti izbiro

Osrednje načelo oglaševanja je, da je izbira dobra stvar. To ni le zdrava pamet, podprto je tudi z več študijami. Odstranite izbiro in vse kar vam bo ostalo je pust, žalosten svet, poln obupanih ljudi, zaradi česar je potrošništvo tudi tak »božji dar«.

Vendar, kot se je izkazalo, nam tudi naš potrošniški raj ne dela prav veliko uslug. Zdi se, da so naši možgani duševni ekvivalent kretena, za katerim vedno obstaneš, ko se ti kam mudi. Ko smo soočeni z obilico možnosti, se bojimo izbrati napačno, kar nas prepriča, da smo sprejeli napačno odločitev in tako preživljamo ves svoj preostali ​​čas v nenehni zaskrbljenosti.

Ena od študij, ki je udeležencem ponujala možnost izbire dveh čokolad iz škatle v kateri jih je bilo 6 ali iz škatle, v kateri jih je bilo 30, je ugotovila, da so bili ljudje, ki so bili soočeni z manjšo škatlo na splošno bolj zadovoljni, medtem ko so tisti, ki so izbirali čokoladi iz večje škatle, poročali o frustracijah in nezadovoljstvu. Druge študije na primeru hitrih zmenkov in pokojninskih načrtov so dale podobne rezultate. Zdi se, da se našim možganom zmeša, če jim damo preveč možnosti, kar nas potem dela nezadovoljne in nesrečne.

1. Potrošnja osrečuje

Veliko je dokazov, ki kažejo, da je potrošniška kultura, še posebej pri otrocih, povezana s slabim duševnim zdravjem. Študija depresije, ki jo je pripravila organizacija The Children’s Society, je oglase okrivila za nerealna pričakovanja in pogosto negativno samopodobo otrok. Ločena študija za Unicef je ​​izpostavila potrošništvo kot vzrok za sorazmerno bedo britanskih otrok.

Tudi odrasli nismo ravno imuni. Za tiste, ki dajejo poudarek na dobiček in materialno bogastvo, je bolj verjetno, da so, ko se soočajo s mankom česa, bolj zaskrbljeni in depresivni. Študija zaključuje, da je pogosto že »potrošniška miselnost« dovolj, da nas večino spreobrne v navadne bedake. Vendar pa oglaševalci vztrajno izpostavljajo mit o »srečnem potrošniku«, ker če bi se ta zrušil, bi se v ruševinah znašla vsa potrošniška kultura.

Povzeto po spletnem blogu Listverse

Morris M.

Vir: http://listverse.com/2013/01/22/10-advertising-lies-weve-all-been-fed/

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s