Danes očitno niti ljubiteljske kulture ni več brez oglaševanja
Oglaševanje »prodaja« pravljice?
Povzeto po Večerovem prispevku z naslovom »Izmislil si je leško pravljico«:
Iz Večerove rubrike Koroški obraz
Boštjan Gorenšek je tudi v ljubiteljsko kulturo vnesel nekaj marketinga
Velikani ajdi, čarovnice, leški škrati, leškirji, leški orli, žal žene in pegasti konji so se Lešanu Boštjanu Gorenšku motali v mislih tako dolgo, da jih je povezal v Pravljično vas Leše. Pravzaprav se je to zgodilo v hipu. Zamisel za Pravljično vas Leše se mu je porodila nenadoma, ob kratkem oddihu in lepem razgledu na balkonu domače hiše na Lešah. Potem je o tem razmislil podrobneje, si dva ali tri dni natančno zapisoval ideje in tako prišel do osnutka, iz katerega je lani ob pomoči 110 prostovoljcev nastal festival Pravljične vasi Leše. “Da so v turizmu potrebne zgodbe, čivkajo že vrabci, zato smo poskusili s pravljico,” je povedal Gorenšek. Pravljico je napisal tudi sam, kot nekakšen test, ali pravljična vas lahko zaživi, preživi. V njej je povezal vseh sedem pravljičnih bitij, jih umestil na Leše in tako preizkusil, kako se lahko povezujejo, kako si lahko pomagajo, ali lahko živijo v sožitju. Gorenškove pravljice razen avtorja samega ni prebral še nihče. Da pravljična vas lahko zaživi, se je pokazalo z lanskim in se nadaljuje z letošnjim festivalom, ki ga na Lešah pripravljajo to soboto. Knjiga sedmih pravljic, ki si jo je mogoče izposoditi v več kot 200 slovenskih knjižnicah, himna pravljične vasi, ilustracije pravljičnih bitij, pravljične klopi in logotip pravljične vasi so temelj, nadaljevanje njihove zgodbe pa sledi.
Gotovo jo bodo tudi marketinško dobro podprli, kajti to je Gorenškovo poklicno področje. Diplomant marketinga in podiplomski študent mednarodnega poslovanja svojo marketinško žilico in znanje uspešno uporablja tudi na področjih, kjer je to manj običajno. Na zanimiv način že nekaj let skrbi za promocijo dogodkov s področja ljubiteljske kulture. Koncerte Koroškega akademskega pevskega zbora (KAPZ) Mohorjan, katerega član in pevec je, je znal vselej odlično spromovirati. Skupaj s prijatelji in pevci tako običajno pojejo pred polno dvorano. Dober obisk je tudi posledica Gorenškovih promocijskih aktivnosti, za kar uporabi vse možne komunikacijske kanale. Zdi se, da mu je popolnoma jasno, da število obiskovalcev kulturnega dogodka v današnjem času še zdaleč ni odvisno zgolj od kvalitete izvajalcev, potrebna je tudi reklama, marketing. Gorenšek je v zboru koristen tudi zaradi svojih organizacijskih zmožnosti. Večina pevskih zborov danes tarna nad pomanjkanjem podmladka, v KAPZ Mohorjan pa prepeva največ pevk in pevcev doslej, preko štirideset. “Četudi je ljubiteljski, v našem zboru lahko prepevajo le dobri pevci. A tudi med njimi so razlike. Ne le v kakovosti, tudi po pričakovanjih. Potrebni so trdo delo, dobro vzdušje, kakšna pevska turneja, intenzivne pevske vaje, da se vezi med pevci okrepijo, da postanejo prijatelji in da se na koncu imajo lepo, to drži zbor skupaj,” je povedal njihov glavni organizator.
(…)
Njegova služba pa se odvija na svetovnem spletu. Ima majhno spletno agencijo, ki se uspešno ukvarja s spletnim oglaševanjem, spletno trgovino, vzpostavljanjem in vzdrževanjem spletnih strani, spletnih trgovin in podobno.
Odličen organizator, ki podira stereotipe
Natalija Postružnik, predavateljica, strokovnjakinja za odnose z javnostmi in marketing: “Ustvarjalen, vizionarski, pretanjen in vztrajen so prve štiri asociacije, ki se jih domislim, ko imam priložnost opisati Boštjana Gorenška, svojega nekdanjega študenta. Pravi predavatelj je tisti, ki ga študenti prerastejo – kar bo nedvomno uspelo mlademu Korošcu, ki s svojim neumornim navdušenjem tudi v krizi podira stereotipe in dokazuje, da se da, če resnično verjameš v to, kar počneš. Dela v širše dobro in s tem prinaša upanje.«
Zdenka Koželj, zdravnica: “Ko smo pripravljali dobrodelno prireditev Tekma zvezd za Darka, nisem mogla verjeti, kaj vse je ta fant sposoben organizirati. Ima tudi zelo veliko idej, spomni se stvari, ki se jih drugi ne. Tudi odziva se zelo hitro na vse.”
Jurij Berložnik
Objavljeno v Večeru, v sredo, 11.9.2013
Vir: http://www.vecer.com/clanekkor2013091105954438
Napotili:
http://www.si-team.net
http://www.pravljicna-vas.si/
Oglaševanje na tehtnici 
V čast mi je, da ste “po”objavili ta prispevek. Tudi meni je bil zelo zanimivo brati in ugotoviti, da se v prispevku težišče prenese na to pravljico, ki sem jo pred časom napisal in najbrž nikoli ne bo prebrana iz strani tretjih oseb ali objavljena. Sam pa sem naslov “Izmislil si je leško pravljico” razumel kot projekt “Pravljična vas Leše”. V glavnem, zelo zanimvo in še enkrat dokazano, da “It depends on the point of view”.
Mi je pa bolj zanimiv naslov tega prispevka. In podajam naslednje vprašanje. Je kdaj ljubiteljska kultura brez oglaševanja sploh obstajala?
Pa lep pozdrav iz pravljične vasi Leše.
Pozdrav!
Hvala za vaš komentar.
Prispevek smo (po)objavili, ker je na tako »(ne)posrečen« način povezal pravljico in oglaševanje, kar je glede na naravo oglaševanja seveda več kot ironično. Da pa v poskusu pozitivnega prispevka (ali pa vsaj izpostavljanja nečesa pozitivnega) v okvire oglaševanja pahne tudi ljubiteljsko kulturo, pa je bila tako samo »češnja na tortici«.
Večer je junija letos objavil prispevek o okrogli mizi »Ljubiteljska kultura danes, kaj pa jutri?« v organizaciji Zveze kulturnih društev Slovenije, pod pomenljivim naslovom:
»Ljubiteljska kultura ni blagó, ampak blágo, ki se ne sme prodajati«
Vir: http://www.vecer.com/clanekkul2013062205929628
K temu naslovu (oz. citatu iz razprave) ni kaj veliko dodati, saj ta naslov sledi sami definiciji ljubiteljske kulture, ki seveda nima ničesar s svetom, ki ga naslavlja oglaševanje.
LP
Z vašo obrazložitvijo se popolnoma strinjam. Bom poskusil dobiti celoten članek, ki ga bom z veseljem prebral.
Vse dobro želim, Boštjan