Tagged: Vzgoja za medije

Pregled oglaševanja živil v revijah za otroke in mladostnike

Ali kdaj prelistate revije, ki jih berejo vaši otroci in mladostniki? Oglaševanje in trženje živil je med drugim prisotno tudi v tiskanih medijih, ki so namenjeni najmlajšim. V njih pa žal prevladujejo oglasi za živila manj ugodnim prehranskim profilom.

To vpliva na znanje otrok o prehrani, odločitve pri izbiri hrane in posledično na izoblikovanje prehranskih vzorcev. Oglaševanje živil z manj ugodnim prehranskim profilom ustvarja okolje, ki spodbuja nezdrav način življenja, kar vodi v čezmerno telesno maso in debelost.

Ustrezna prehrana vpliva na zdravje otrok in mladostnikov. V primeru uživanja energijsko bolj bogate hrane, z veliko dodanega sladkorja in maščob, se poviša tveganje za karies in povišano telesno maso oz. debelost tudi pozneje v življenju.

Omejitev v tisku ni

Na prehranjevalne navade otrok bistveno vpliva okolje, v katerem živijo. Na televiziji je oglaševanje živil z neprimernim prehranskim profilom že delno regulirano, medtem ko splet in tisk ostajata poligona brez omejitev, kar številni proizvajalci s pridom izkoristijo.

Tudi v tisku, kjer oglasov ni veliko, a tisti, ki so, oglašujejo predvsem živila z manj ugodnim prehranskim profilom. Proizvajalci in uredniki z oglasnimi sporočili jasno kažejo svojo družbeno neodgovornost.

Oglasi morajo biti sicer jasno označeni, vendar otroci le po napisu »oglasno sporočilo« ne znajo ločiti med tržno in uredniško vsebino, kar jih še dodatno uvrsti v ranljivo skupino.

82 % oglasov je bilo neprimernih

Pregledali smo vse revije, namenjene otrokom in mladostnikom, izdane med januarjem in decembrom 2023, in sicer Cicido, Moj planet, Ciciban, Pil, GeaProstočasnik in Najst.

Kot oglas smo smatrali kakršno koli objavo živilskega izdelka oziroma jasno vidne blagovne znamke, vključno z živilskimi izdelki na slikah, v receptih, nagradnih igrah ali drugih oblikah promocije.

Oglaševana živila smo na podlagi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili razvrstili na primerne in neprimerne za oglaševanje glede na njihovo hranilno sestavo ter živila ovrednotili še s prehranskim semaforjem.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah navaja, da morajo omenjene smernice upoštevati ponudniki (televizijske hiše) pri oblikovanju pravil ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom, ali so njihov del.

V smernicah je jasno navedeno, naj se z oglaševanjem ne spodbuja uživanja sladkih in slanih prigrizkov, sladkih pijač ter drugih izdelkov z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob. Glede na smernice se odsvetuje tudi oglaševanje prehranskih dopolnil.

Pregledane revije so namenjene različnim starostnim skupinam otrok:

  • reviji Cicido in Moj planet predšolskim otrokom (do 5. leta starosti),
  • Ciciban otrokom od 5–8 let,
  • Pil, Gea, Prostočasnik in Najst pa najstnikom (9–15 let).

Pregledali smo 66 izvodov revij in našli 45 oglasov za živilske izdelke. Od tega smo jih 82 odstotkov ovrednotili kot neprimerne.

Prevladujejo oglasi za živila z manj ugodnim prehranskim profilom

Revije Najst, Gea in Prostočasnik niso vsebovale oglasnih sporočil z živilskimi izdelki oziroma oglasov sploh niso vsebovale (Najst in Prostočasnik).

Največ oglasov za živila z manj ugodnim prehranskim profilom smo zasledili v reviji Pil (23), sledita Cicido (7) in Ciciban (6), v reviji Moj planet pa smo v celem letu zasledili le en oglas.

V vseh revijah in njihovih terminskih izdajah se pojavljajo oglasna sporočila za istih nekaj izdelkov:

  • lizike Chupa Chups (23 oglasov v reviji Pil),
  • žitne blazinice Lino z mlečno ali belo čokolado (po en oglas v revijah Cicido, Ciciban in Moj planet)
  • prehranska dopolnila Medex (6 oglasov v reviji Cicido, 5 oglasov v reviji Ciciban).

Poleg tega smo kot neprimerno prepoznali tudi oglaševanje trgovine Tuš v reviji Ciciban, kjer so bile na fotografiji vidne blagovne znamke Coca-Cola in Sola – ledeni čaj.

Oglasi za prehranska dopolnila Medex in žitne blazinice Lino so najpogosteje na notranji ali zunanji strani platnice, lizike Chupa Chups pa so del nagradne igre.

Obstajajo tudi svetle izjeme

Seveda nismo vseh oglasov za živilske izdelke prepoznali kot neprimerne. Nekateri spodbujajo zdrav način prehranjevanja, na primer oglasi za trgovino Lidl v revijah Cicido in Ciciban, ki spodbujajo uživanje zelenjave z njihovim ambasadorjem zdravega načina življenja, »Zdravkom Lidlom«.

V obliki nagradne igre, ki spodbuja kuhanje med mladimi, se trgovina Lidl s svojimi blagovnimi znamkami oglašuje tudi v reviji Pil. Kot primerno smo prepoznali tudi oglaševanje podjetja Medex v prispevku o čebelah in oglaševanje paradižnika Lušt v revijah Ciciban.

Povečalo se je oglaševanje prehranskih dopolnil

Podatki raziskave Inštituta za nutricionistiko v letih 2013 in 2017 omogočajo primerjavo s stanjem izpred šestih oziroma desetih let.

Med letoma 2013 in 2017 je oglaševanje v revijah za otroke močno upadlo (2013: 151 oglasnih sporočil, 2017: 47), v manjši meri se je zmanjšalo tudi število izdanih revij.

Pregled za leto 2023 kaže, da imajo mladostniki sicer na izbiro manj in druge revije, a skupno število oglasnih sporočil za živilske izdelke je glede na leto 2017 ostalo približno enako (2017: 47, 2023: 45).

Se je pa povečal delež oglasov za prehranska dopolnila, in sicer s 14 odstotkov v letu 2017 na 20 odstotkov v letu 2023.

Revije so oblikovane kot učno gradivo, ki otroke in najstnike spodbuja ne samo k zabavi, ampak tudi k razmišljanju in ustvarjanju. Prispevki v reviji vplivajo na otroke in na njihovo razumevanje – tudi prehrane.

V reviji Cicido, ki je namenjena predšolskim otrokom, smo opazili jedilnik za večerjo namišljenega lika, Hane.

Hana naj bi večerjala:

  • Ponedeljek – palačinke z mlekom
  • Torek – ribe s kruhom
  • Sreda – maslo, marmelada, kruh, kakav
  • Četrtek – kruh, sir, čaj
  • Petek – jajce, kruh, mleko
  • Sobota – pica
  • Nedelja – maslo, med, kruh, čaj

Jedilnik vključuje pomembna živila, kot so kruh, ribe, sir, mleko, jajca, a niti en obrok ne vključuje sadja ali zelenjave in vode. Otroci in mladostniki pojedo premalo sadja in zelenjave, zato menimo, da je spodbujanje uživanja teh živil med mladimi nujno. Ustrezno kombiniranje živil in sestavljanje uravnoteženih obrokov je ključno, da bo Hana dober zgled otrokom.

Čas je za spremembe

Glede na to, da oglasov za živilske izdelke v revijah za otroke in mladostnike v primerjavi s podatki izpred desetih let ni veliko, menimo, da naj na tem mestu revije same presodijo, ali so ti oglasi res nujni za njihovo delovanje.

Omejitev trženja prehransko manj ustreznih živil v tiskanih medijih, namenjenim otrokom in mladostnikom, bo namreč pomagalo k ustvarjanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranjevalne navade.

Rezultati ankete med potrošniki

Januarja 2023 smo izvedli spletno anketo, v kateri nas je zanimalo mnenje staršev, starih staršev ali skrbnikov o oglaševanju živil z manj ugodnim prehranskim profilom (živila z veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja, soli,…) v revijah za otroke in mladostnike.

Koliko otrok bere revije?

  • 48,1 % otrok je naročenih na revijo
  • 53 % otrok pride v stik z revijami
  • 46,8 % otrok revij ne prebira

Vseh odgovorov je bilo 491 (možnih je bilo več odgovorov).

Kje otroci berejo revije?

  • 32,3 % si revijo ogleda v vrtcu/šoli
  • 16,9 % si revijo izposodi v knjižnici ali jo prebere v čitalnici
  • 2,3 % revijo kupi občasno
  • 0,4 % si revijo izposodi od soseda

Koliko staršev je zaznalo oglaševanje živil v revijah za otroke?

  • 47,7% še ni zasledilo oglaševanja živil v revijah za otroke
  • 44.9 % je v revijah že zasledilo oglaševanje živil
  • 7,5 % ne gleda revij, ki jih bere njihov otrok

Pri tem anketnem vprašanju je bil možen le en odgovor. Na vprašanje je odgovorilo 214 vprašanih.

Katere revije največ berejo?

Vseh odgovorov je bilo 226, v anketi je možnih več odgovorov.

* Upoštevali smo še 10 odgovorov: Zmajček (3 odgovori), Cici zabavnik (2 odgovora), National geographic (2 odgovora), History (1 odgovor), Mavrica (1 odgovor), kar otroci prinesejo s seboj (1 odgovor).

Kaj starši menijo o oglaševanju živil z manj ugodnim prehranskim profilom?

  • 75,1 % se jih strinja, da bi bilo treba oglaševanje živil z manj ugodnim prehranskim profilom v revijah za otroke in mladostnike prepovedati
  • 18,1 % jih ne vidi potrebe za to
  • 6,7% jih je odgovorilo z “ne vem”

Pri tem anketnem vprašanju je bil možen le en odgovor. Na vprašanje je odgovorilo 418 vprašanih

ZPS nasvet

  1. Preverite oglase, preden naročite revijo. Preden otroka naročite na revijo ali si jo otrok želi izposoditi v knjižnici, jo prelistajte in preverite, kakšna oglasna sporočila se pojavljajo in kaj revija s svojo vsebino sporoča.
  2. Otroku pojasnite, zakaj je nek oglas neustrezen. Če vidite oglas za živilo z manj ustreznim prehranskim profilom ali vas otrok opozori nanj, se z njim pogovorite in mu razložite, zakaj takšna živila ni pametno vključevati v vsakodnevno prehrano.
  3. Otroka poučite o pripravi zdravih obrokov. Z otrokom skupaj pripravljajte obroke in se pogovorite o pomenu vključevanja živil, kot so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice, pusti kosi mesa, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki.
  4. Bodite zgled otrokom. Otroci vas opazujejo in posnemajo vaša dejanja – tudi za mizo.

Besedilo: Anita Černevšek, Anja Bolha

Vir in več na: https://www.zps.si/aktualne-vsebine/trzni-pregledi/pregled-oglasevanja-zivil-v-revijah-za-otroke-in-mladostnike-331

Digitalni panoptikon

Na prvi pogled se zdi, da razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij služi vedno večji transparentnosti sveta. Nedvomno drži, da narašča količina vsebin in informacij, ki so nam na voljo. Vendar se zaradi vse večjega obsega tistega, kar je razkrito, ne manjša obseg tistega, kar je prikrito, temveč ravno nasprotno: količina informacij, ki nam je skrita, narašča bistveno hitreje kot tista, do katere lahko dostopamo. Internet se ne po količini informacij ne po obsegu investicij ne more primerjati z intraneti, zaprtimi omrežji, ki so med drugim mednarodnim korporacijam omogočili, da so svojo proizvodnjo razpršile po celotni zemeljski obli in se tako še bolj osvobodile okovov državnih regulacij. In potem je tu še Google, ki nam sicer pomaga, da na spletu hitro poiščemo, kar nas v določenem trenutku zanima, in nas hkrati zalaga z malone nepresahljivo količino video posnetkov mačk, vendar z vsakim klikom prispevamo k bazi podatkov o našem vedenju, ki jo korporacija skrbno varuje, saj je nabor tovrstnih baz zanje temelj poslovnega uspeha.

Sistematično zbiranje podatkov o občinstvih sicer ni novost, saj na zahodu sega globoko v dvajseto stoletje, v Slovenijo pa je bilo »uvoženo« v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot del tega, kar je Slavko Splichal poimenoval »posnemovalne revolucije«. Postsocialistični medijski sistem se je razvijal po zgledu zahodne Evrope ter je s komercializacijo in vedno večjo vlogo oglaševanja pri financiranju predvsem televizije naraščal tudi pomen merjenja občinstev. Najkrajše rečeno model deluje tako, da množični mediji oglaševalcem ponujajo svoja občinstva s predpostavko, da se bodo ljudje, ki bodo izpostavljeni oglasom, bolj verjetno odločili za nakup.

Nadaljevanje na: http://www.demokraticni-socializem.si/saso-slacek-digitalni-panoptikon-23-8-2016/

Sašo Slaček

Komercializacija filma – poročilo

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« smo, s projekcijo filma »Za zasloni – Hiper-komercializacija Hollywooda« in pogovorom na temo rastoče komercializacije sodobnega filma, pred pretežno dijaško publiko, nadaljevali na III. gimnaziji Maribor.

Naslov, ki smo ga izbrali za ta večer je nekoliko konservativen, ker je to, o čemer smo ta večer govorili, postalo tako samoumevno in vseprisotno, da bi si zaslužilo kakšen bolj presežno oznako, recimo vsaj v slogu podnaslova filma, ki smo si ga tekom večera pogledali, ki na tem mestu govori o »hiper-komercializaciji«.

Film je eden pomembnejših elementov medijske družbe, ki se mu kritično vse preredko posvečamo. Večer je bil tako v splošnem posvečen temu, da vsaj v osnovah poskušamo opozoriti na pomen in vlogo, ki jo igra film v naših življenjih. In to ne katerikoli film, ampak film prav posebne kulturne orientacije, namreč hollywoodski film, ki mu pri nas lahko rečemo kar »osrednji« film. V pomoč pri razvijanju teme sta nam bila gosta večera, filmski kritik in publicist dr. Matic Majcen in fotografinja ter doktorska študentka psihologije Almira Ćatović.

Nadaljevanje na: http://zofijini.net/komercializacija-filma-porocilo/